Trumpove carine bi lahko afriške države peljale v objem Kitajske

Štiri afriške države – Libija, Južna Afrika, Alžirija in Tunizija – se soočajo z najvišjimi carinami, ki jih je uvedla Trumpova administracija, z dajatvami na izvoz v višini od 25 do 30 odstotkov.

Še za osemnajst drugih afriških držav je Bela hiša v četrtek določila 15-odstotne carine. Trump je aprila, ko so bile carine prvič napovedane, te predstavil kot “recipročne“, namenjene državam, za katere je trdil, da imajo trgovinski presežek z ZDA.

Toda tisto, kar bi lahko preraslo v krizo, pomeni priložnost za ameriškega tekmeca Kitajsko, ki že dolgo nagovarja afriške države in jim zdaj ponuja rešilno vrv, piše v analizi CNN.

“Mi (Afrika, op. p.) gremo naravnost v roke Kitajske. To je žalosten izid,” je za CNN povedal nigerijski ekonomist Bismarck Rewane. Kitajska v zadnjih letih postaja največjega trgovinska partnerica Afrike.

Prva poteza Kitajske je bilo sporočilo, da bo skoraj vsem svojim afriškim partnericam odpovedala carine. S tem bo skušala omiliti vpliv ameriških carin v Afriki.

Po oceni raziskovalca Nea Letswala bi lahko Kitajska, če bo z njo sklepalo dogovore več držav, postala legitimna konkurentka ZDA. “Amerika postopoma zapravlja svoj status vodilne svetovne sile,” je prepričan Letswalo.

Afriške države so si po objavi novi ameriških carin prizadevale s pogajanji doseči nižjo stopnjo dajatev, vendar niso bile uspešne.

Carine ohromile nekatere industrije

V nekaterih afriških gospodarstvih se že poznajo učinki Trumpovih odločitev. Lesoto, državo z dvema milijonoma prebivalcev, so doletele 15-odstotne carine. Predsednik tamkajšnje vlade Samuel Matekane je dejal, da so ameriške carine “ohromile industrije, ki so prej zagotavljale tisoče delovnih mest”.

Trump je Lesoto – državo brez izhoda na morje, obdano z Južno Afriko – opisal kot državo, “za katero nihče še ni slišal,” čeprav je trgovina med ZDA in Lesotom lani dosegla več kot 240 milijonov dolarjev, predvsem v tekstilni industriji, piše CNN. Pred uvedbo tarif je Lesoto užival ugodnosti v okviru ameriškega trgovinskega sporazuma, ki je tej in drugim podsaharskim državam omogočal izvoz v ZDA brez carin.

Oblasti v Lesotu so razglasile dvoletno narodno izredno stanje zaradi vpliva carin, pri čemer se tekstilna industrija že spopada z množičnimi odpuščanji.

Tisoče delovnih mest je ogroženih tudi v bogatejši sosedi, Južni Afriki, kjer so pridelovalci citrusov izjavili, da jih je pred uvedbo carin 1. avgusta prevzel “velik strah”.

Tudi druge panoge v Južni Afriki, kot je avtomobilska industrija, bi lahko doživele gospodarske šoke, opozarjajo analitiki.

Ali je zanašanje na Kitajsko tvegano?

Letswalo opozarja, da se za vabljivo možnostjo zanašanja na Peking kot protiutež Trumpovim carinam skrivajo tudi tveganja, piše CNN.

Zamenjati ZDA s Kitajsko bi “lahko bilo tvegano,” je dejal, “zlasti za nekatere mlade industrije v (afriških) državah.”

“Če ne bodo zaščitene, jih bodo kitajski izdelki preplavili in izrinili s trga, saj so številni afriški trgi zelo občutljivi na ceno,” je opozoril.

Poleg tega večino izvoza Kitajske v Afriko predstavljajo industrijski izdelki, medtem ko Afrika v Kitajsko večinoma izvaža surovine.

Nigerijski ekonomist Bismarck Rewan pa meni, da bi lahko ameriške carine spodbudile Afriko, da “zgradi gospodarsko odpornost in se manj zanaša na neenakopravno trgovino.”