Katere države imajo največjo zalogo zlata: na tretjem mestu naša soseda

Cena zlata je višja kot kdajkoli. Povpraševanje poganjajo tudi centralne banke, zlasti držav v razvoju, ki zlato vidijo kot naložbo, ki v času povečane geopolitične negotovosti in gospodarskih šokov ohranja vrednost.

Tako ni presenečenje, da so v zadnjih treh letih nakupi centralnih bank presegli tisoč ton letno.

Pogledali smo, katere države imajo največjo zlato rezervo.

1. ZDA: 8.133 ton

ZDA so imele konec lanskega leta 8.133,46 tone zlata. Količina se v zadnjem desetletju ni bistveno spreminjala. Po poročanju medijev je zaloga vredna okoli 700 milijard dolarjev.

Večina tega zlata naj bi bila shranjena v depojih po Ameriki, kot je United States Bullion Depository, bolj znan kot Fort Knox.

2. Nemčija: 3.350 ton

Tudi Nemčija ima precej stalno zlato rezervo, ki se je od leta 2012 le rahlo zmanjšala (takrat je imela 3.396 ton). Po navedbah na spletni strani zaloge hrani v frankfurtskem skladišču centralne banke Bundesbank, pa tudi v skladiščih Federal Reserve Bank (Fed) v New Yorku, Bank of England in Banque de France.

Med hladno vojno so Nemci v strahu, da bi zlato našli Sovjeti, zaloge razpršili na različne lokacije po vsem svetu. Med letoma 2013 in 2017 je bil del teh zalog vrnjen v Frankfurt. Kot je pred dnevi poročal Financial Times pa tako Nemčija kot tudi Italija še vedno več kot tretjino svoje rezerve hranita v skladišču Feda na Manhattnu. V obeh državah se v času trenj med Fedom in administracijo Donalda Trumpa pojavljajo pozivi, da naj se zlato vrne domov, kjer imajo centralne banke in Evropska centralna banka (ECB) večji nadzor.

3. Italija: 2.452 ton

Italija v zadnjem desetletju svoje zlate rezerve ni spreminjala. Dobrih tisoč ton hrani Banca d’Italia, še enkrat toliko – kot že omenjeno zgoraj – ameriški Fed, nekaj malega pa ima v trezorjih švicarske in britanske centralne banke.

O zlatih rezervah se je pri zahodnih sosedih veliko govorilo leta 2019, ko je senator iz skrajno desne Lige Claudio Borghi v zakonodajni postopek vložil predlog zakona, ki je imel po njegovih pojasnilih za cilj razjasnitev, čigava last so zlate rezerve. A poteza je sprožila vprašanje, ali namerava Italija visok proračunski primanjkljaj krpati s prodajo zlata. Borghi je nato izjavil, da Italija “ne bo prodala niti grama” svojih zlatih rezerv, da bi polnila proračunsko luknjo. Kot je po poročanju Reutersa dejal nemški ekonomist Daniel Gros, so nekateri konzervativni vlagatelji takrat ocenjevali, da je ob slabem stanju italijanskih financ zlato edino zavarovanje v primeru bankrota države.

4. Francija: 2.437 ton

Francija je večino zalog zlata pridobila v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zadnja leta je rahlo povečevala zaloge; danes ima tako dve toni več kot v 2012.

Večino zlata hrani v trezorjih pod Banque de France v Parizu, nekaj pa tudi v tujini.

5. Rusija: 2.330 ton

Rusija je v zadnjih letih letih kupila za več deset milijard evrov zlata, da bi zmanjšala svojo odvisnost od ameriškega dolarja. Letos je na lestvici največjih imetnic zlate rezerve prehitela Kitajsko.

Več držav je sicer po vojaškem napadu na Ukrajino uvedlo sankcije zoper Rusijo in ji s tem omejilo dostop do globalnega trga zlata. A ima Rusija tudi lastno industrijo, zato je manj odvisna od uvoza.

6. Kitajska: 2.296 ton

Kitajska je imela leta 2012 1.054 ton zlata, danes pa ima več kot še enkrat toliko. Je tudi največja svetovna proizvajalka zlata, saj predstavlja približno desetino celotne svetovne proizvodnje.

Lokalno povpraševanje po zlatu se je povečalo zaradi rastočega premoženja kitajskega srednjega razreda, a tudi centralna banka povečuje svoje zaloge plemenite kovine.

Analitiki so nedavno v izjavah za ameriški Newsweek podali različne možne razloge; nekateri menijo, da Kitajska zlato kupuje zaradi zaščite v času povečanih geopolitičnih tveganj. Kitajska je glavna tarča administracije Donalda Trumpa v trgovinski vojni. Drugi pa menijo, da gre za protinapad, saj da želi Kitajska s prodajo obveznic in nakupi zlata zmanjšati izpostavljenost do dolarja.

Pojavila pa so se tudi mnenja, da kopičenje zlata kaže, da se pripravlja na morebitno invazijo na Tajvan. Rezerve v zlato so namreč bolj odporne na morebitne sankcije.

7. Švica: 1.040 ton

Zadnja med državami, katerih zaloge zlata se gibljejo v štirimestnih številkah večino tega zlata hrani doma, nekaj pa tudi v Bank of England in Bank of Canada.

Leta 2014 so se volivci na referendumu odločali, ali naj centralna banka poveča zlate rezerve s sedmih na 20 odstotkov. Prevladal je status quo, saj je 78 odstotkov volivcev glasovalo proti.

8. Indija: 880 ton

Indijska zaloga zlata se je v zadnjem desetletju povečala, saj je imela še v letu 2012 557 ton zlate rezerve. Zaloge je povečala v začetku leta 2021, ko je veliko držav prodajalo zlato z namenom financiranja ukrepov za blaženje posledice epidemije koronavirusa. Država ima tudi velike rezerve gospodinjstev, zlasti v obliki nakita.

Čeprav ima Indija majhno rudarsko industrijo, ta ne more pokriti nacionalnega povpraševanja, zato večino dragocene kovine uvozi.

9. Japonska: 846 ton

Japonska je zaloge od leta 2012 povečala za okoli 80 ton (takrat so znašale 765 ton). Njena zlata rezerva je sicer precej stabilna, edina večja prodaja se je zgodila decembra 2020. Takrat je japonska centralna banka 80 ton zlata prodala drugemu državnemu organu. Namen je bil zagotoviti denar za financiranje ukrepov v času epidemije.

Po ozemlju države poteka bogata žila zlata, ki ga Japonci že stoletja kopljejo v rudniku Hishikari. V zadnjih letih pa so odkrili dodatne zaloge.

10. Turčija: 632 ton

Svoje zaloge pospešeno povečuje tudi Turčija, ki je leta 2012 ni bilo med 15 največjimi imetnicami zlata. V času pandemije je sicer prodajala zlato, nato pa spet začela povečevati zalogo. Razlog je v zaskrbljenosti glede odnosov z ZDA in krizi nacionalne valute, turške lire.