Trgovinski dogovor med ZDA in EU: 15-odstotne carine na skoraj vse, tudi avte in zdravila

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta se danes popoldne na Škotskem, kjer je Trump na zasebnem obisku, sestala na temo trgovinskih odnosov in se dogovorila za nov trgovinski sporazum med EU in ZDA.

Ameriški predsednik je dejal, da bodo na uvoz blaga iz EU v ZDA predvidoma od 1. avgusta dalje veljale 15-odstotne carine.

“Dosegli smo dogovor. To je dober dogovor za vse,” je Trump povedal po srečanju v njegovem letovišču Turnberry na jugozahodu Škotske. Da je dogovor dober, se je strinjala tudi von der Leyen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je dejala, bodo carine v višini 15 odstotkov veljale na izvoz velike večine blaga iz EU v ZDA, vključno z avtomobili in farmacevtskimi izdelki. Za trgovino z določenimi strateškimi proizvodi naj bi veljale ničelne carine. Med temi so letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila, pa tudi določeni kmetijski proizvodi, je poročala STA.

Na uvoz jekla in aluminija v ZDA medtem ostajajo v veljavi 50-odstotne carine.

Avtomobilski izvozniki EU trenutno plačujejo 27,5-odstotne carine. “Petnajstih odstotkov ne gre podcenjevati, vendar pa je to najboljše, kar smo lahko dosegli,” je o znižanju stopnje dejala von der Leyen.

Finančno zajetne zaveze EU

EU se je po besedah Trumpa v okviru dogovora zavezala tudi, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov.

Kot poročajo tuji mediji, dogovor o nakupih energentov velja do konca Trumpovega mandata, torej še dobra tri leta. Če to drži, bi morale evropske nabave ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), nafte in drugih energentov obsegati povprečno 250 milijard dolarjev letno.

Spomnimo, da je Trump spomladi od EU zahteval, da od ZDA kupi za 350 milijard dolarjev energentov, kolikor po oceni ameriškega predsednika znaša evropski presežek blagovne menjave.

Grožnje s precej višjimi carinami

Srečanje na najvišji ravni je potekalo, potem ko so se predstavniki EU in ZDA več kot tri mesece pogajali na tehnični in politični ravni.

Ameriški predsednik je sredi aprila za skoraj vse trgovinske partnerice uvedel 10-odstotne carine, hkrati pa za številne države in EU napovedal dodatno zvišanje. Nekaj dni pred 9. julijem, ko naj bi prišlo do uveljavitve teh še višjih carinskih stopenj, je rok preložil na 1. avgust. Sredi julija je nato EU zagrozil, da bodo avgusta na uvoz iz unije začele veljati 30-odstotne carine, medtem ko je aprila napovedal 20-odstotne.

Skupna blagovna in storitvena menjava med EU in ZDA je lani dosegla okoli 1680 milijard evrov, kar je predstavljalo 30 odstotkov svetovne trgovine. EU je v blagovni menjavi beležila presežek v višini 198,5 milijarde, ZDA pa so v presežku pri storitvah. Ta je znašal 148 milijard evrov, kar pomeni, da je – gledano v celoti – trgovinski odnos med ZDA in EU dokaj uravnotežen.

Trump je v petek pred odhodom na Škotsko dejal, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bodo ZDA z EU sklenile trgovinski dogovor. Sredi tedna je izrazil pripravljenost na znižanje zagroženih carin, če bo EU odprla svoj trg ameriškim podjetjem, je že pisala STA.

Članice EU so sicer ta teden potrdile 93-milijardni sveženj povračilnih carin na uvoz ameriškega blaga, ki bi začel veljati 7. avgusta, če pogovori z ZDA ne bodo uspešni. A v komisiji so ob tem ponovili, da si prizadevajo za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji.