Kontron kljub sankcijam prek Slovenije izvažal v Rusijo. Kaj pravijo v podjetju

Tehnološki konzorcij Kontron s sedežem v Avstriji je prek svoje slovenske podružnice kljub sankcijam proti Moskvi zaradi invazije v Ukrajini izvažal telekomunikacijsko tehnologijo v Rusijo, danes razkriva bruseljski spletni medij Politico, ki ga povzema STA.

Politicovi preiskovalni novinarji so ugotovili, da je Kontronovo slovensko hčerinsko podjetje, Kontron d.o.o., prek svoje ruske podružnice Iskra Technologies konec leta 2023 v Rusijo izvozilo za 3,5 milijona evrov telekomunikacijske opreme, čeprav so takrat že veljale sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

Po pisanju Politica gre za večstoritveno vozlišče SI3000 z dvojno rabo, ki lahko spremlja in prestreza komunikacijski promet.

Omejitev izvoza napredne tehnologije in tehnologije z dvojno rabo v Rusijo je sicer začela veljati junija 2023. Od uvedbe sankcij EU junija 2023 je slovenska podružnica Kontrona tudi svoji hčerinski družbi v Kazahstanu poslala najmanj 49 pošiljk nadzorne tehnologije SI3000 in rezervnih delov, kažejo izvozni podatki, ki jih je analiziral Politico.

Kontron: Imeli smo vsa dovoljenja

V Kontronu so se na to poročanje odzvali z zapisom, da svoje obveznosti v okviru mednarodnih sankcij jemljejo zelo resno. “Skupaj smo zavezani k popolnemu spoštovanju vseh veljavnih predpisov EU in smo uvedli odločne ukrepe za zagotavljanje skladnosti, vključno s tistimi, določenimi v uredbi o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije iz leta 2014, ki je osredotočena na določene države in poslovne subjekte,” so zapisali po poročanju STA.

Pojasnili so, da medijska objava njihovo opremo napačno označuje kot “dvojno rabo” in “nadzorno tehnologijo”. Navajajo, da so bile pošiljke, ki so vključevale visokotehnološko blago in blago z dvojno rabo, dovoljene zaradi izvoznih dovoljenj, ki jih je pred uvedbo sankcij izdala slovenska vlada. Po uveljavitvi 11. svežnja sankcij junija 2023 je družba ustavila vse nove pošiljke in dobavljala le že odobrene izvozne pošiljke v skladu z izdanimi izvoznimi dovoljenji, so še pojasnili.

Sankcije EU za tehnologijo z dvojno rabo naj bi veljale za vse nove in obstoječe pogodbe, tudi tiste, ki so bile podpisane pred začetkom veljavnosti sankcij. Vendar pa vključujejo nekaj posameznih izjem za kibernetsko, reševalno in medicinsko tehnologijo, pri čemer naj bi podjetja za izpolnitev teh naročil pridobila dovoljenje države članice EU, kjer imajo sedež, še navaja Politico.

Kontron po pisanju Politica poudarja, da je od začetka vojne v Ukrajini znatno zmanjšal svoje investicije v Rusiji. Je pa na ruskem trgu še vedno prisoten preko Iskre Technologies, ki je od konca leta 2024 na seznamu podjetij, za katera veljajo sankcije. Slovenski Kontron d.o.o. je sicer nastal z združitvijo svojega predhodnika S&T in slovenskega podjetja Iskratel leta 2022, leto kasneje se je preimenoval v Kontron.

Lastništvo in odprta posojila

Slovenska podružnica Kontrona je glede na podatke, ki jih je pridobil Politico, še vedno 48,4-odstotna lastnica Iskre Technologies. Kdo je lastnik preostalih 51,6 odstotka tega podjetja, pri Kontronu niso želeli razkriti, še piše spletni medij, a naj bi šlo za “rusko podjetje, ki ni povezano z državo ali državnimi podjetji”.

Dokumenti slovenske podružnice, ki jih je pregledal Politico, kažejo, da je imel Kontron d.o.o. konec leta 2023 še vedno odprto posojilo v višini 3,546 milijona evrov ruski hčerinski družbi Iskra Technologies, ki zapade med letoma 2026 in 2027. Slovensko podjetje je leta 2022 svoji ruski hčerinski družbi odpisalo za 6,393 milijona evrov posojil.

Sankcije EU prepovedujejo kateremu koli podjetju iz EU, da nudi finančno pomoč sankcioniranim subjektom. Kontron je dejal, da so posojila še vedno aktivna, a da so “preverili skladnost s sankcijami EU”.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill je za Politico dejal, da komisija ne komentira posameznih primerov kršitev sankcij. Je pa poudaril, da so tako za izvajanje sankcij kot za ugotavljanje kršitev in kaznovanje odgovorne države članice, še navaja STA.