Tako bi delavci lahko prišli do lastništva v podjetjih

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pripravili osnutek zakona o lastniški zadrugi delavcev, s katerim želijo sistemsko urediti vključevanje delavcev v lastništvo podjetij, predvsem v luči vprašanja lastniških nasledstev v malih in srednjih podjetjih, poroča STA.

Po osnutku zakona, za katerega je izhodišča vlada potrdila julija lani, podporo pa mu je ta mesec izrekel tudi Ekonomsko-socialni svet, bo lahko lastnik podjetja svoj delež prodal zaposlenim, ki bodo prek posebne pravne osebe postali delničarji.

“Predlog izhaja iz ugotovitev, da je lastništvo zaposlenih dobra praksa, ki je v tujini močno razširjena, poznamo pa ga tudi v Sloveniji,” je danes novinarjem v Ljubljani povedal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Predlagani model lastništva zaposlenih je koristen tako za zaposlene kot tudi za poslovodstvo, ostale lastnike v podjetjih in širše družbeno okolje, je zagotovil.

Izvajanje bo prostovoljno

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so osnutek zakona pripravili v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerega državni sekretar Igor Feketija je zatrdil, da bo zadeva absolutno prostovoljna. “Le lastnik je tisti, ki se bo odločil za prodajo podjetja zaposlenim,” je zatrdil.

Kot je pojasnil Feketija, bo lastnik delež v podjetju lahko prodal zaposlenim prek namenske pravne osebe, in sicer lastniške zadruge delavcev. Pri njeni ustanovitvi se bo zahtevalo sodelovanje velike večine zaposlenih, to je vsaj 75 odstotkov, pri čemer bo poslovodstvo izključeno. Lastnik si bo nato pustil obročno odplačevati delež, pri čemer je že kar nekaj finančnih institucij pokazalo zanimanje za financiranje tovrstnih odkupov.

Zaposleni bodo imeli v zadrugi svoje osebne kapitalske račune, na katere se bodo z odplačevanjem kupnine prenašali deleži podjetja. Feketija je poudaril, da ne bodo mogli prosto razpolagati s temi deleži, saj bo lastnica ves čas zadruga, bodo pa upravičeni do dividend oziroma izplačila svojega deleža, ko bodo odšli iz podjetja oziroma se upokojili. Ko bo nekdo odšel iz podjetja, se mu bo namreč članstvo v zadrugi prekinilo.

Večina lastnikov brez načrta za nasledstvo

Več kot polovica lastnikov podjetij je starejših od 55 let, približno petina je starejših od 65, je dejal in dodal, da jih ima samo dobra petina kakršenkoli načrt lastniškega oziroma vodstvenega nasledstva. “Bistveni del lastnikov se bo podjetij v naslednjih desetih letih umaknil. To pomeni, da smo verjetno na pragu drugega največjega prenosa lastništva v državi po privatizaciji v 90. letih,” je dejal.

Lastništvo zaposlenih v takšnih podjetjih prek zadruge se mu zdi toliko bolj smiselno, ker se je model neposrednega delničarstva delavcev izkazal za nevzdržnega v svetu in tudi pri nas. “Dokler je neposredni delničar zaposlen v podjetju, to deluje dobro, takoj ko odide k drugemu delodajalcu ali pa v pokoj, pa se mu spremenijo interesi,” je dejal. Bivši zaposleni denimo ni več zainteresiran za reinvestiranje v podjetje, pač pa hoče višjo dividendo.

Posebna davčna obravnava za vse vključene

Za vse vključene je predvidena posebna davčna obravnava. Da bi lastnika spodbudili k prodaji zaposlenim, se mu bo osnova za obračun davka na kapitalski dobiček znižala za 20 odstotkov. Ugodnejša davčna obravnava bo veljala tudi za podjetje samo ter za zadrugo, izplačila članom zadruge pa bodo za čas članstva obdavčena kot dividende.

Ob izstopu se bo davčna stopnja izenačila davčni stopnji za izplačilo kapitalskega dobička, torej bo padajoča glede na leto članstva v lastniški zadrugi, je povedal Feketija.

Osnutek zakona je v javni obravnavi do 6. junija, vlada naj bi ga potrdila do poletnih počitnic, še piše STA.

Poglejte tudi podkast s Suzano Lovec: Najprej ljubimca, zdaj zakonca, nato še brat in sestra