Švicarji godrnjajo nad kolonami tujih vozil, ki se vijejo proti Sredozemlju

Vse večje karavane nemških in nizozemskih voznikov, ki se vsako poletje podajo na pot proti sredozemskemu soncu, vsak dan povzročajo dolge prometne zastoje v pregovorno mirnih švicarskih alpskih dolinah, kar jezi lokalno prebivalstvo, poroča Bloomberg.

Eno največjih ozkih grl je skoraj 17 kilometrov dolg predor Gotthard pod istoimenskim gorskim masivom. Predor vsako leto prečka pet milijonov avtomobilov in 900 tisoč tovornjakov, ima pa le po en vozni pas v vsako smer. Ko nastanejo večkilometrski zastoji, se promet pogosto razlije na lokalne ceste, kar v majhnih okoliših vasicah povzroča hrup, izpušni plini pa onesnažujejo zrak.

V zadnjih 12 letih se je čas, ko na katerikoli strani predora prihaja do zastojev, podvojil s 1.600 na 3.200 ur.

Švica za uporabo avtocest vsem voznikom zaračunava letno tarifo v višini 40 frankov (42,5 evra). Poslanec Simon Stadler iz osrednjega kantona Uri, kjer je predor Gotthard, pa bi tujim voznikom zaračunal še dodatno pristojbino, ko bi prečkali Švico brez prenočitve. Pri tem bi uporabljal kamere, ki bi na meji zabeležile registrske tablice, in dinamično določanje cen glede na čas dneva oziroma letni čas.

Predlog cestnine skoraj skozi parlament

V začetku letošnjega leta so zakonodajalci zavrnili uvedbo cestnine za predor, za potrditev je zmanjkal en sam glas. Javnomnenjske ankete sicer kažejo široko podporo volivcev takšnemu ukrepu. To je eden od razlogov, zakaj bi Stadler lahko zahteval referendum, če njegova prizadevanja v parlamentu ne bodo uspešna.

Druga rešitev za zmanjšanje zastojev bi bila povečanje zmogljivosti. Čeprav so se začela dela na drugem predoru Gotthard, s katerim bi prenovili starega in ustvarili odstavne pasove za vsak cestni pas, je polemika glede alpskega prometa takšna, da bi bil potreben ustavni amandma, ki bi ga podprli volivci, da bi se pretok vozil podvojil.

Podobni prelazi čez Alpe se raztezajo od Francije do Avstrije. Tudi Avstrija se sooča z gnečo na prelazu Brenner, kjer je prometa še trikrat več kot v Švici. Avstrija uporablja bolj ciljno usmerjeno strategijo obračunavanja, saj tujim voznikom omogoča plačilo cestnine za en dan. Vsaka uporaba prelaza Brenner doda 12 evrov stroškom počitnic.

Avstrija sicer skupaj z Italijo in ob pomoči EU že zadnjih 15 let gradi 55 kilometrov dolg bazni predor Brenner, katerega namen je razbremeniti prelaz. Gre za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v vseevropskem prometnem omrežju TEN-T, ki bo povezal Evropo na relaciji sever-jug.

Vseeno bi plačal

Bloomberg je za mnenje povprašal tudi voznike iz Nizozemske in Nemčije, ki vsako leto uporabljajo švicarski prelaz na poti na morje.

Enainšestdesetletna frizerka iz Nizozemske Monique van Bruggen-de Ruyter je dejala, da lahko Švica počne, kar hoče. “Če želijo še bolj nadlegovati turiste, naj to vsekakor storijo,” je dejala. “Druge poti ni.”

Redni uporabnik Gottharda je tudi 70-letni Klaus Meilick iz bližine Stuttgarta, ki meni, da ga dodatna pristojbina ne bi odvrnila, ko bi se s svojim avtodomom odpeljal v Italijo. “Še vedno bi se odločil za to pot. Če želiš prečkati državo, moraš plačati ceno,” je povedal za Bloomberg.