Svet Evrope o bančnih razlaščencih: Ključno je, da se postopki izvedejo brez nepotrebnih zamud
Zakon, ki bančnim razlaščencem daje možnost, da po več kot 10 letih od izbrisa uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva, je odbor ministrov Sveta Evrope pozdravil. Ocenili so, da prinaša pravne rešitve za učinkovite postopke.
Odbor ministrov Sveta Evrope pozdravlja ureditev sodnega varstva za bančne razlaščence v Sloveniji ter pričakuje hitro in dosledno izvajanje zakonskih določil in z njimi povezanih postopkov, poroča STA. Kot so sporočili po srečanju v Strasbourgu, od pristojnih v Sloveniji pričakujejo poročanje o napredku v postopkih na podlagi zakona.
Odbor ministrov, ki ga sestavljajo ministri za zunanje zadeve držav članic Sveta Evrope ali vodje stalnih predstavništev članic na sedežu sveta v Strasbourgu, je na četrtletnem zasedanju od torka do četrtka preverjal, kako članice implementirajo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice.
Pri Sloveniji gre za postopek glede bančnih razlaščencev, ki ga je pred sodiščem proti Sloveniji sprožila sedmerica vlagateljev. Sodišče je septembra 2021 ugotovilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji prišlo do kršitve prvega člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije, piše STA.
Državni zbor je nato maja letos potrdil zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki bančnim razlaščencem daje možnost, da po več kot 10 letih od izbrisa uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Ministri ocenili, da zakon prinaša učinkovite postopke
Kot so danes sporočili iz Sveta Evrope, je odbor ministrov sprejetje zakona pozdravil. Člani odbora so izpostavili, da vključuje različne pravne rešitve, za katere je mogoče oceniti, da prinašajo učinkovite postopke. Pozdravili so tudi razpravo, ki so jo s predstavniki Slovenije na to temo opravili oktobra lani.
Zdaj je bistvenega pomena, da imajo vse prizadete osebe dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje posega v njihovo lastninsko pravico, in da se ti postopki izvedejo brez nadaljnjih nepotrebnih zamud, so izpostavili.
Od pristojnih v Sloveniji pričakujejo, da jih bodo obveščali o tem, ali so tudi pritožniki na Evropsko sodišče za človekove pravice uporabili pravno pot, predvideno v zakonu, še piše STA.
“Odbor ministrov pristojnim v Sloveniji močno priporoča, da si še naprej prizadevajo za zagotovitev pravilnega izvajanja letos sprejetega zakona in učinkovitosti vseh povezanih postopkov,” so zapisali.
Svet Evrope prihodnje leto pričakuje poročilo o uporabi zakona
Svet Evrope najpozneje do 1. oktobra 2025 pričakuje poročilo o uporabi zakona, natančneje o napredku pri obravnavanju individualnih in skupinskih tožb, morebitnem imenovanju posebne komisije neodvisnih izvedencev ter o izidu s tem povezanih postopkov. “S tem bo mogoče učinkovitost zakona oceniti v praksi,” so dodali.
Gre za primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. Vlado je takrat vodila Alenka Bratušek, Banko Slovenije pa guverner Boštjan Jazbec. Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.
