Strah pred poletnim plinskim krčem

Zemeljski plin na nizozemskem plinskem vozlišču (TTF) za dobavo v aprilu se je včeraj podražil za 19 odstotkov, s 54,7 na 64,9 evra za megavatno uro (MWh). Od začetke vojne, ko je plin stal okoli 30 evrov, se je cena dvignila že za okoli 70 odstotkov.

Skok cen je posledica dogajanja na Bližnjem vzhodu. Iran je namreč po izraelskih napadih na njihovo plinsko infrastrukturo v sredo odgovoril z napadom na katarski plinski terminal Ras Laffan, ki pomeni kar 20 odstotkov svetovnega izvoza utekočinjenega plina (LNG).

“Po začetku vojne se dvigujejo cene za produkte za letošnje in prihodnje leto, kar pomeni, da trg za zdaj pričakuje, da bo v tem obdobju lahko motena dobava in vračunava premijo za tveganje. Katar je močen igralec na trgu utekočinjenega zemeljskega plina, zato je odziv pričakovan. Je pa Qatar Energy zaradi napadov že prejšnji teden sprožil višjo silo, kar pomeni, da ne dobavlja plina. Za realno presojo, kako močni in kako dolgotrajni bodo učinki novega napada na ponudbo plina, bo treba počakati na natančnejša poročila o škodi,” pravi analitik Tilen Šarlah, finančni direktor podjetja Acex in poznavalec energetskih trgov.

Prve informacije niso spodbudne: izvršni direktor podjetja Qatar Energy Saad al-Kaabi je včeraj popoldne po poročanju Bloomberga sporočil, da je iranski napad poškodoval približno petino zmogljivosti za proizvodnjo LNG, ki je sicer stal 70 milijard dolarjev, in da bo popravilo škode trajalo od tri do pet let.

Skrbijo izpraznjena evropska skladišča

Če bi prišlo do trajnejšega zmanjšanja proizvodnje LNG v Katarju, bi to otežilo in podražilo polnjenje evropskih skladišč plina v poletnem obdobju, meni sogovornik. Katar namreč približno desetino količin izvozi na evropski trg (večino v Azijo).

Trenutna napolnjenost evropskih skladišč je pri 28,9 odstotka, kar je manj kot v tem obdobju v preteklih letih. Avstrijska skladišča so 35-odstotno napolnjena. EU sicer od članic zahteva, da so skladišča do novembra 90-odstotno napolnjena.

To pomeni, da so evropski plinski operaterji pred težko nalogo, da do naslednje ogrevalne sezone napolnijo skladišča. Manjša razpoložljivost plina v poletnem času bi lahko pomenila ostrejši boj med evropskimi in azijskimi kupci ter posledično skok cen. Da je večji strah glede dobavljivosti med poletjem, nakazuje dejstvo, da je cena za poletne dobave na TTF višja kot za prihodnjo zimo: cena za drugo četrtletje je 64,7 evra, za tretje četrtletje 63,7 evra, za zadnje četrtletje pa 62,5 evra za MWh, pravi sogovornik.

Če turbulenc v proizvodnji plina ne bo konec do maja, ko bi moralo biti polnjenje skladišč že v polnem zagonu, bi se razmere lahko hitro zaostrile in cene poskočile precej višje, kot so zdaj, pravi.

S tem, kako pospešiti polnjenje, se ukvarja tudi Evropska komisija. Slovenija se je ta teden v Bruslju zavzela za vzpostavitev mehanizma za spodbujanje polnjenja plinskih skladišč.

Obnovljivi viri blažijo podražitve elektrike

Ko so leta cene plina na evropskih borzah poleti leta 2022 poskočile in presegle mejo 300 evrov na megavatno uro (MWh), so s seboj potegnile tudi cene elektrike, ki so nato segle tudi prek tisoč evrov za MWh.

Cena elektrike v posamezni uri se namreč oblikuje na podlagi mejnih stroškov najdražjih proizvodnih enot, katerih obratovanje je potrebno za pokritje potreb po električni energiji v tej uri. To pa so praviloma ravno plinske elektrarne. Poleg tega na ceno vpliva tudi zmogljivost čezmejnih omrežnih povezav, ki omogoča uvoz in izvoz elektrike, kar botruje razlikam v borzni ceni elektrike v različnih evropskih državah.

Tudi po začetku vojne na Bližnjem vzhodu so se cene elektrike dvignile, a manj kot cene plina. Cena elektrike za dobavo na Madžarsko (ta je referenčni trg za Slovenijo) za tretje četrtletje letos se je od konca februarja dvignila z 98 evrov na okoli 132 evrov za MWh, torej za 30 odstotkov.

“Leta 2022 je Evropa izgubila ključnega dobavitelja plina, Rusijo, kar je povzročilo sistemski šok in eksplozijo cen elektrike, medtem ko je danes EU malo bolje pripravljena z razpršenimi dobavami tega energenta in večjim deležem obnovljivih virov energije, zato je vpliv vojne na Bližnjem vzhodu za zdaj manjši,” pravi Šarlah.

Kot pravi, so zdaj ugodni pogoji za proizvodnjo iz obnovljivih virov, kar zmanjšuje vpliv višjih cen plina na cene elektrike. Še vedno pa prevladuje tudi pričakovanje trga, da je šok začasen. Kljub temu so cene za zadnje letošnje četrtletje za tretjino višje kot konec februarja (na primer cene za dobavo na Madžarsko so se dvignile z okoli 113 na okoli 150 evrov za MWh).

Dolgotrajnejša vojna bi bila bolj problematična, sploh če bi se dobavna veriga strukturno podrla, meni sogovornik. 

Ugodni pogoji za proizvodnjo iz obnovljivih virov zmanjšujejo vpliv višjih cen plina na cene elektrike.

Tilen Šarlah, Acex

Kaj to pomeni za potrošnike, kaj za podjetja?

Potrošniki borzne cene praviloma občutimo z zamikom, saj dobavitelji večino količin zakupijo tudi za več let vnaprej. Tudi podjetja so po energetski krizi v 2022 postala bolj previdna in vsaj del energentov zakupijo ter s tem zmanjšajo cenovno tveganje. Najbolj izpostavljena pa je energetsko intenzivna industrija, ki praviloma vsaj del količin kupuje sproti – in jih torej zdaj plačuje dražje kot mesec dni nazaj.

Strateški svet GZS za energetski prehod je po ponedeljkovi seji sporočil, da bo prihodnji razvoj cen zemeljskega plina, naftnih derivatov, električne energije in celo nekaterih kovin odvisen predvsem od dolžine in intenzitete konflikta.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Aleksander Mervar je na ponedeljkovi seji glede cen elektrike dejal, da glede na to, da gremo v obdobje, ko je veliko sončne energije, pričakuje ekstremno visoke cene električne energije v nočnem času in relativno nizke v dnevnem času. Podjetjem predlaga razmislek o delnem zakupu za leti 2028 in 2029, ker se te cene po njegovih navedbah niso pomembno povečale (ne pa še za leto 2027), so po seji sporočili z GZS.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je poudaril, da kratkoročno niso pričakovane motnje v oskrbi z energenti ter da ima Slovenija trenutno na voljo zadostne količine nafte in zemeljskega plina. Podjetjem pa svetuje, da se povežejo z dobavitelji in preučijo najbolj optimalen zakup elektrike za prihodnje obdobje glede na posamezna tveganja in specifike podjetja.

Tudi v Geoplinu, največjem plinskem trgovcu pri nas, so nam prejšnji teden dejali, da za zdaj ni tveganj glede oskrbe in da noben njihov dobavitelj ni priglasil višje sile.

Marko Drobnič, predsednik združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS, je kljub temu na seji sveta GZS poleg cenovne izpostavljenosti omenil tudi skrbi glede zanesljivosti oskrbe v prihodnjih mesecih.

Vlada pripravlja pomoči

Če bi vojna trajala, predsednik EZS Mervar napoveduje nadaljnje povišanje cen elektrike, zato je vladi svetoval pravočasno pripravo ukrepov za blaženje podražitev.

Naše ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se je ta teden v Bruslju zavzelo za vzpostavitev mehanizma za zbiranje morebitnih presežnih dobičkov elektroenergetskih podjetij, tako imenovanega mehanizma za zajem presežnih dobičkov, podobno kot je to že veljalo leta 2022.

Kot so navedli na ministrstvu, bi vzpostavitev jasne pravne podlage, četudi začasne, skrajšala čas in administrativne postopke, posebej v povezavi s pravili državnih pomoči za ukrepe, ki bodo potrebni za omilitev visokih cen energije za gospodinjstva in gospodarstvo. Prav tako je Slovenija podprla čim prejšnjo poenostavitev pravil državnih pomoči.

Na mizi evropskih ministrov so tudi prilagoditve sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS), ki bi lahko brzdale podražitve, a podrobnosti še niso znane. Z našega ministrstva so ta teden sporočili, da Slovenija podpira krepitev rezerve za stabilnost trga v smeri boljšega obvladovanja volatilnosti in ravni cen.