Število prostih delovnih mest pada pet četrtletij zapored

V drugem letošnjem četrtletju so slovenska podjetja skupno razpisala skoraj 20 tisoč prostih delovnih mest, kar je vseeno 2,8 odstotka manj kot četrtletje prej. Število je pod 20 tisoč padlo prvič po prvem četrtletju leta 2021, ko je bilo prostih nekaj več kot 16.300 delovnih mest, so zapisali na statističnem uradu.

Število prostih delovnih mest poleg tega pada peto četrtletje zapored, število zasedenih delovnih mest pa upada zadnji dve četrtletji.

Trgovina išče več, gostinstvo manj

Največji porast povpraševanja po novi delovni sili je bil v trgovini, kjer je bilo skoraj 2.500 prostih delovnih mest oziroma 260 mest več kot četrtletje prej, ter v zdravstvu in socialnem varstvu z nekaj več kot 1.300 prostimi delovnimi mesti (za 131 prostih delovnih mest več).

Na drugi strani so bili pri iskanju nove delovne sile v drugem četrtletju nekoliko bolj zadržani delodajalci v gostinstvu, saj se je število prostih delovnih mest zmanjšalo za skoraj 290, na nekaj manj kot 1.600.

Upad zaposlovanja v gradbeništvu

Prav tako je povpraševanje po novi delovni sili upadlo v medletni primerjavi, prostih delovnih mest je bilo za 14,3 odstotka manj. Največji upad z 972 prostimi delovnimi mesti manj je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo pa je gradbeništvo z 941 delovnimi mesti manj, še kažejo podatki statističnega urada.

Medletna rast je bila s 169 prostimi delovnimi mesti več najvišja v zdravstvu, kulturi ter razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

V letu dni ob dva tisoč delovnih mest

V drugem četrtletju je bilo zasedenih skoraj 807.300 delovnih mest, od tega 81,6 odstotka pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšalo za 600.

Najizrazitejši upad zasedenih delovnih mest je bilo za več kot 800 mest manj v predelovalnih dejavnostih in za skoraj 390 mest v gradbeništvu.

Število zasedenih mest je v medletni primerjavi upadlo za približno dva tisoč oziroma za 0,2 odstotka. Četrtina vseh zasedenih delovnih mest je bila v predelovalnih dejavnostih, 13 odstotkov v trgovini in skoraj desetina v področju dejavnosti izobraževanja. Sledili sta področji zdravstvo in gradbeništvo, obe z nekaj več kot osem odstotkov.

Najvišja stopnja prostih mest v gradbeništvu in gostinstvu

Stopnja prostih delovnih mest se je znižala. Najvišja, 5,3-odstotna je bila v gradbeništvu, naslednje pa je bilo gostinstvo s 4,8 odstotka.

Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala dva odstotka in je ostala enaka kot četrtletje prej. Najvišja, 4,2-odstotna, je bila v gostinstvu, sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti s 3,9 odstotka.