Sodišče ne bo presojalo o ustavnosti neupoštevanja odmora voznikov tovornjakov

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, ki določa, da se odmor ne všteva v delovni čas, poroča STA. Zahtevo za oceno ustavnosti je podal Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, je razvidno iz sklepa, ki ga je posredovalo ustavno sodišče.

Zakon v delu, na katerega se nanaša zahteva, med drugim določa, da morajo imeti osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, najpozneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur.

Sindikat: Smo edini vozniki, ki se jim odmor ne všteva

Izpodbijana ureditev voznike, ki opravljajo prevoze blaga v cestnem prometu, po mnenju sindikata brez utemeljenega razloga obravnava drugače oziroma manj ugodno kot voznike v linijskih prevozih potnikov in tudi kot druge delavce, za katere se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih. Vozniki tovornih vozil naj bi bili edina kategorija voznikov, pri kateri se odmor med delovnim časom ne všteva v delovni čas, kar naj bi bilo v neskladju z ustavo.

Kot je v utemeljitvi med drugim navedlo sodišče, je pogoj ogroženosti pravic delavcev izkazan, če je izkazana njihova konkretna ogroženost. Na podlagi izpodbijanega člena zakona je mobilnim delavcem odmor med delom izrecno zagotovljen, zato so navedbe o pomenu odmora za varovanje zdravja in varnosti delavcev ter za varnost v prometu nepomembne, ugotovitve sodišča povzema STA.

Sodišče: Konkretnega prikrajšanja niso izkazali

Nevštevanje odmora v delovni čas ima lahko posledice na področju količine dela in posledično pri višini plačila za delo, od katere sta odvisni tudi višina prispevkov ter odmera nadomestil in drugih socialnih dajatev. Konkretnega prikrajšanja, ki naj bi ga v zvezi s tem na podlagi izpodbijane ureditve utrpeli posamezni mobilni delavci, ki opravljajo prevoze blaga, v primerjavi s primerjano skupino oseb, pa predlagatelj po pojasnilih sodišča ni izkazal.

Sindikat je za primer, da bi sodišče zahtevo zavrglo, predlagal, naj zahtevo šteje kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Sodišče je zavrglo tudi to pobudo, saj sindikat v tem primeru ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka.

Kot je pojasnilo, imajo združenja, kot je reprezentativni sindikat, pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo zaradi varstva pravic in interesov svojih članov ali drugih oseb oziroma ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan, še piše STA.