Na bančnih računih Slovencev neobrestovane milijarde. Se jih splača vezati?

Slovenci imamo velik del premoženja v vlogah na bančnih računih. Konec julija jih je bilo za več kot 29 milijard evrov.

Statistika Banke Slovenije kaže, da je vsota letos vsak mesec do vključno julija naraščala. Centralna banka ugotavlja, da bi verjetno še bolj, če ne bi nekateri varčevalci del svojih prihrankov v bankah usmerili v nakup tako imenovane ljudske obveznice.

A obrestne mere za prihranke na bankah ostajajo v Sloveniji relativno nizke glede na druge evropske države. Podatki Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da v Sloveniji varčevalec za vezavo denarja za eno do dve leti dobi 1,55 odstotka, medtem ko je evrsko povprečje 2,12 odstotka.

Dvignili obrestne mere za posojila, za depozite ne

Kot je ta teden dejal viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki po koncu mandata Boštjana Vasleta začasno opravlja naloge guvernerja, so potem, ko je Evropska centralna banka (ECB) sredi leta 2022 začela zviševati ključne obrestne mere, slovenske banke hitro zvišale obrestne mere na posojila, praktično nobenega odziva pa ni bilo na depozitnih obrestnih merah.

To je, kot je dejal Dolenc, posledica dveh dejavnikov. Prvi je zelo dobra likvidnost slovenskega bančnega sistema. “Banke niso bile spodbujene, da bi z višjimi obrestnimi merami še dodatno spodbudile priliv depozitov,” je dejal.

Drugi razlog pa je, tako Dolenc, “specifična struktura depozitov” pri nas. “Največji del depozitnega potenciala bank je v stanjih na bančnih računih, torej v nevezanih vlogah, kjer je obrestna mera že ves čas nič. Če bi se potrošniki odločali za vezave, bi lahko dosegali višje obrestne mere. Tako pa ohranjajo depozite na tekočih računih in posledično niso obrestovani.”

Vpogled v obrestne mere za depozite z ročnostjo enega do dveh let sicer kaže, da so se te v letu 2023 dvignile prek dva odstotka, od takrat pa znova padajo.

Manj vezav in za krajši čas

Delež vlog na vpogled pomeni štiri petine vseh vlog nebančnega sektorja, skupno okoli 24 milijard evrov. Te so torej praktično neobrestovane, medtem ko je obrestna mera za vezavo, kot omenjeno, okoli poldrugega odstotka.

Banka Slovenije ugotavlja, da letos nižanje obrestnih mer varčevalce odvrača od vezave prihrankov. Gospodinjstva, ki se za vezavo kljub znižanim obrestnim meram vseeno odločijo, pa vežejo svoje prihranke predvsem za obdobje, ki je krajše od enega leta, centralna banka navaja v julijskem biltenu.

Varčevalni računi pogosto brez obresti

Veliko slovenskih bančnih komitentov ima sicer poleg bančnega računa še varčevalni račun. Tu je denar bolj varen pred zlorabami – pa tudi pred impulzivnimi nakupi. Poleg tega je hitreje dostopen kot vezane vloge. Praviloma mora denar, ki je nakazan na varčevalni račun, tam odležati teden ali največ mesec dni, potem pa lahko imetnik z njim ponovno prosto razpolaga.

A nedavno objavljena analiza Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da le tri banke dajejo omembe vredne obresti za denar na varčevalnem računu. “Najvišjo obrestno mero ponujajo pri Lonu in sicer 0,5 odstotka, blizu sta tudi Primorska hranilnica Vipava z 0,4 odstotka ter NLB, ki obrestno mero veže na Euribor, ta pa trenutno znaša 0,4072 odstotka,” so navedli v analizi, ki je bila objavljena 20. avgusta.

Daljša vezava, višja obrestna mera? Ni nujno.

Že konec julija je ZPS objavila tudi nekaj nasvetov za bančne varčevalce. Na podlagi analize depozitnih obrestnih mer je ugotovila, da so trenutno obrestne mere najvišje pri vezavi za dve leti in da daljše vezave niso smiselne, saj obrestne mere z daljšim obdobjem ne rastejo več, lahko so celo nižje.

Poleg tega obstaja tveganje, da boste denar v vmesnem času potrebovali ali pa da se bodo obrestne mere dvignile, vi pa “boste ujeti v depozitu z nižjo obrestno mero”, opozarja ZPS.

Svetuje tudi, da se pred sklenitvijo pogodbe o vezavi pozanimate, pod kakšnimi pogoji lahko depozit predčasno razvežete, če bi to morali narediti. “Smiselno je preveriti, ali banka to omogoča le v izrednih situacijah, kot je na primer smrt v družini,” meni ZPS. Opozarja še, da lahko banka v primeru predčasnega odstopa od pogodbe o vezavi sredstev zaračuna nadomestilo, zniža obrestno mero ali oboje.