Slovenija dobiva davek na kriptovalute: kaj to pomeni

Vlada je danes potrdila predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.

Odgovarjamo na nekaj vprašanj o predlagani davčni ureditvi, ki jo kripto svet kritizira, klasična finančna industrija pa po navedbah finančnega ministra Klemna Boštjančiča pozdravlja.

Zakaj davek?

Na ministrstvu za finance pravijo, da želijo zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb.

Zakaj 25-odstotni davek?

Kot pravijo na ministrstvu, so pogledali na tuje in ugotovili, da je stopnja obdavčitve kripto sredstev praviloma enaka stopnji davka od kapitalskih dobičkov, ki pa je pri nas 25-odstotna.

Kdaj bi se davek po predlogu začel obračunavati?

Ureditev se začne uporabljati s 1. januarjem 2026.

Kdo bo plačeval davek?

Vsi, ki s kritpovalutami trgujejo kot fizična oseba. Podjetja plačujejo dohodnino (če gre za espe) oziroma davek od dohodka pravnih oseb.

Poslov kripto-kripto Furs ne bo gledal

Kaj bo obdavčeno?

Davčna osnova je dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. Negativna razlika se prenese v naslednje davčno leto.

Iz obdavčitve se izvzemajo povečanja (in zmanjšanja) vrednosti kriptosredstev do dne začetka uporabe zakona, torej do 1. januarja 2026.

Primer, če boste imeli na 1. januarja za 10 tisoč evrov kriptosredstev, med letom trgovali na kriptoborzi, potem pa decembra prihodnje leto prodali odsvojili za 15 tisoč evrov kriptosredstev, bo vaš dobiček pet tisoč evrov, davek pa četrtino tega (1.250 evrov).

Poleg menjave za fiat valuto se kot odsvojitev (in davčni dogodek) obravnava tudi menjava kriptosredstev za blago ali storitve (na primer nakup avtomobila) ali prenos na drugo osebo. Če lastnik kriptosredstev umre, se prenos na dediča ne bo štel kot odsvojitev. Prav tako odsvojitev ne zajema trgovanja z različnimi kriptovalutami niti prenosov kriptosredstev med denarnicami istega imetnika.

Stopnja obdavčitve se ne bo zniževala

Ali bo moral lastnik kriptosredstev voditi evidence?

Da. Zavezanci morajo voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev skupno in jo na zahtevo predložiti Fursu.

Kaj bo moral lastnik narediti ob odsvojitvi kriptosredstva?

Ob odsvojitvi bo moral izračunati davčno osnovo in davek, oddati davčni obračun in v 15 dneh plačati davek po proporcionalni stopnji 25 odstotkov.

Če lastnik ne bo poročal, ali lahko Fursu podatke posreduje še kdo drug?

Da. Konec tega leta začne veljati direktiva, ki vse borze zavezuje k poročanju o stanju na trgu. To napoveduje večjo transparentnost znotraj EU. Poleg tega se je k poročanju že zavezalo 45 tretjih držav OECD.

Pri kapitalskih dobičkih se stopnja obdavčitve z leti imetništva zmanjšuje. Zakaj se tukaj ne?

Kot pravi vir pri ministrstvu za finance, je razlog v načinu določanja davčne osnove. Ta se namreč, da bi bil za lastnike kriptovalut postopek čim bolj enostaven, izračuna kot razlika med vrednostjo ob nakupu in odsvojitvi kriptosredstev. Lastniku tako ni treba beležiti podatkov o morebitnih vmesnih menjavah ene kriptovalute za drugo. Kot pravi vir pri ministrstvu, s tem ni prave sledljivosti, kdaj je bilo nekaj kupljeno in kdaj prodano.

Kakšen izplen pričakuje ministrstvo?

Zaradi pomanjkljivih podatkov o vlaganjih Slovencev v kriptovalute so na finančnem ministrstvu izplen ocenili na podlagi podatkov o globalnem trgu. Po njihovem mnenju se bo obseg naložb v kriptosredstva povečeval za 10 do 100 milijonov letno, davčni izplen pa bi lahko dosegel 2,5 do 25 milijonov evrov letno.

Poročanje za trgovce

Kaj se spreminja za tiste, ki za svoje blago ali storitve nudijo možnost plačila s kriptosredstvi?

Ponudniki blaga in storitev v Sloveniji, ki bodo od zavezanca po tem zakonu prejeli kriptosredstva v zameno za blago ali storitve v vrednosti, ki presega tisoč evrov, morajo davčnemu organu poročati o pridobljenih kriptosredstvih ter zavezancu za davek.

Zakaj bo država obdavčila kriptosredstva, medtem ko je naložbeno zlato neobdavčeno?

Ta pomislek je v preteklih tednih izrazilo Bitcoin društvo Slovenije. Kot pravi vir z ministrstva, pa kriptovalute po evropski direktivi nimajo statusa hranilca vrednosti, kot ga ima naloženo zlato.

Kakšno obdavčitev imajo drugje?

Kot razlaga vir s finančnega ministrstva, imajo najbolj podobno ureditev kot je zdaj predlagana pri nas na Madžarskem. Stopnja obdavčitve je 15 odstotkov, enako kot za kapitalske dobičke. V splošnem velja, da so stopnje praviloma primerljive s tistimi za kapitalske dobičke.

Francija in Italija imata 30-odstotno obdavčitev, pri čemer so v Italiji predlogi za dvig. Enako stopnjo imajo na Švedskem, medtem ko je na Danskem ta od 37- do 52-odstotna.