Slovenci med največjimi uporabniki gotovine v evrskem območju

Potrošniki v evrskem območju vse pogosteje uporabljajo elektronska plačilna sredstva, predvsem pri nakupih večjih vrednosti. Delež gotovinskih plačil tako še naprej upada, vendar ostaja največkrat uporabljeni plačilni instrument, ugotavlja raziskava Evropske centralne banke (ECB). Slovenija je med državami z največjim deležem uporabe gotovine pri vsakodnevnih plačilih, piše STA.

ECB raziskavo o plačilnih navadah potrošnikov v evrskem območju izvaja od leta 2016. Danes objavljena raziskava je četrta in kaže trend naraščanja elektronskih plačil, hkrati pa gotovina ohranja pomemben delež predvsem pri plačilih manjših vrednosti in med posamezniki.

Večina sodelujočih v raziskavi ocenjuje elektronska plačila kot hitrejša in enostavnejša, hkrati pa možnost plačevanja z gotovino omenja kot pomembno. Rezultati raziskave tudi kažejo, da čeprav večina ljudi raje uporablja kartice ali druga elektronska plačilna sredstva, želita skoraj dve tretjini obdržati gotovino kot možnost plačila. Ta delež se je v zadnjem času povečal, so sporočili iz Banke Slovenije.

Gotovina najpogostejše plačilno sredstvo v evrskem območju

Po številu transakcij gotovina na ravni evrskega območja ostaja najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo na fizičnih prodajnih mestih, saj je bila uporabljena v 52 odstotkih primerov plačil. Leta 2016 je bila uporabljena v 79 odstotkih, leta 2019 v 72 odstotkih, leta 2022 pa v 59 odstotkih plačil na fizičnih prodajnih mestih, navaja STA.

Nasprotno se povečuje uporaba elektronskih plačil, ki prevladujejo pri plačilih večjih vrednosti. Gledano na vrednosti namreč prevladuje plačilo s plačilno kartico (45 odstotkov), sledijo gotovina (39 odstotkov) in mobilne aplikacije (sedem odstotkov).

Kljub trendu zmanjševanja uporabe gotovine pa se delež sodelujočih v raziskavi, ki ocenjujejo gotovino kot pomembno plačilno sredstvo, povečuje, in sicer s 60 odstotkov v letu 2022 na 62 odstotkov v letu 2024. Kot razlog navajajo predvsem lažje upravljanje osebnih financ in ohranjanje anonimnosti, medtem ko kartična plačila dojemajo kot hitra in enostavna.

V Sloveniji z gotovino izvedeni skoraj dve tretjini plačil

Rezultati študije so vnovič pokazali, da obstajajo precejšnje razlike v vedenju in navadah potrošnikov pri plačevanju med posameznimi članicami evrskega območja. V Sloveniji se podobno kot v celotnem evrskem območju soočamo s postopnim upadanjem uporabe gotovine in povečevanjem deleža elektronskih oblik plačil.

S 64-odstotnim deležem gotovinskih plačil na fizičnih prodajnih mestih sodimo med države, kjer je ta plačilni instrument najpogosteje uporabljen. Slovenija je zaostala le za Malto, ki beleži 67-odstotni delež gotovinskih plačil pri vsakodnevnih nakupih. Na tretjem mestu je Avstrija z 62-odstotnim deležem, na četrtem Italija z 61-odstotnim deležem, peto mesto pa si s 57-odstotnim deležem delita Estonija in Slovaška.

Prav tako se je na fizičnih prodajnih mestih v Sloveniji povečala uporaba plačilnih kartic, in sicer je bilo z njimi opravljenih 29 odstotkov nakupov, medtem ko jih je bilo v letu 2022 24 odstotkov. S plačilnimi karticami podobno kot potrošniki v drugih državah evrskega območja tudi v Sloveniji plačujemo predvsem nakupe večjih vrednosti, poroča STA.

Slovenija z največjim deležem lastnikov kriptovalut

Število potrošnikov v območju z evrom, ki imajo v lasti kriptovalute, se je od leta 2022 več kot podvojilo. Potem ko je ta delež pred dvema letoma znašal štiri odstotke, je bil letos devetodstoten, je v raziskavi o plačilnih navadah v evrskem območju še ugotovila ECB.

Po deležu lastnikov kriptosredstev je letos na prvem mestu Slovenija. Potem ko je v raziskavi iz leta 2022 z osmimi odstotki zasedla drugo mesto, se je v dveh letih delež okrepil na 15 odstotkov. S 14 odstotki je sledila Grčija. Najmanjši delež lastnikov kriptovalut sta imeli Nemčija in Nizozemska, in sicer po šestodstotnega.

Največ lastnikov kriptovalut je bilo starih med 25 in 39 let, sledili so jim mladi, stari od 18 do 24 let, še navaja STA.