Skozi Hormuško ožino ne dobivamo le nafte
Države Bližnjega vzhoda so pomembne izvoznice nafte in plina, pa tudi gnojil in aluminija.
Svetovne cene nafte so se danes zvišale, potem ko so bile v bližini Hormuške ožine napadene vsaj tri ladje, saj Iran nadaljuje z napadi po Bližnjem vzhodu kot odgovor na nenehne napade ZDA in Izraela, poroča BBC.
Iran je ladje opozoril, naj ne plujejo skozi ožino, po kateri poteka približno 20 odstotkov svetovnega prometa nafte in plina. Mednarodni ladijski promet se je na vhodu v ožino skoraj ustavil, analitiki pa opozarjajo, da bi podaljšan konflikt lahko povzročil še višje cene energentov.
Analitska družba Kpler ugotavlja, da sta največja kupca nafte iz tega bazena Indija in Kitajska. A nafta ni edina surovina iz držav, ki jih s svetom povezuje Hormuška ožina. Na spodnjem grafu svetovni tržni delež držav Bližnjega vzhoda za posamezne izdelke.
Analitska družba Kpler navaja, da države Bližnjega vzhoda zagotavljajo četrtino evropske oskrbe z letalskim gorivom, 85 odstotkov indijskega utekočinjenega naftnega plina (LPG) in petino svetovne oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Ta je pomembna tudi za Evropo; v lanskem drugem četrtletju je Katar zagotavljal osem odstotkov dobav.
Bližnji vzhod proizvede tudi približno 22 odstotkov svetovne proizvodnje rafiniranega aluminija (brez Kitajske) in izvozi približno tri četrtine svoje proizvodnje, je po pisanju N1 povedala Natalie Scott-Gray, analitičarka za kovine pri družbi StoneX.
Morebitno zmanjšanje izvoza bi lahko še posebej močno prizadelo Evropo, je dejala. Stara celina je v zadnjih letih postala bolj odvisna od dobav z Bližnjega vzhoda, saj si prizadeva zmanjšati odvisnost od Rusije.
