Pojasnjujemo: kaj je digitalni evro, s katerim bi lahko že kmalu plačevali

Gotovina je še vedno pomembno plačilno sredstvo, a dejstvo je, da vedno več ljudi plačuje s karticami, pametnimi telefoni in aplikacijami. Fizični denar, gotovina, tako tudi pri majhnih plačilih igra vse manjšo vlogo.

V celotnem evrskem območju so gotovinska plačila upadla na le 39 odstotkov (še leta 2016 je bil delež 54-odstoten), delež kartičnih plačil (denimo prek Vise ali Mastercarda) pa se je povečal na 45 odstotkov.

V Sloveniji sta bili leta 2024 sicer še vedno skoraj dve tretjini (64 odstotkov) plačil na fizičnih prodajnih mestih opravljeni z gotovino, s čimer je med državami v evrskem območju z največjim deležem uporabe gotovine. Se je pa tudi pri nas delež kartičnih plačil na fizičnih prodajnih mestih povečal z 19 odstotkov v letu 2016 na 29 odstotkov v letu 2024.

Hitro naraščajoči trend uporabe elektronskih rešitev, ki ga je dodatno pospešila pandemija koronavirusa, pa skrbi Evropsko centralno banko (ECB). S tem namreč državno izdani denar (s strani centralne banke) izgublja smisel, zato želi ECB poleg gotovine uvesti še njeno digitalno ‘različico’, digitalni evro.

Ker je projekt še v delu, je vprašanj in nejasnosti veliko. V nadaljevanju poskušamo razjasniti, zakaj bi ECB uvedla digitalno valuto in kako bi bilo to videti.

Javen in zasebni denar

Kaj je razlika med javnim in zasebnim denarjem?

Ker bi se digitalni evro nanašal na javni denar, najprej pojasnimo, kaj je razlika med javnim in zasebnim denarjem.

Javni denar je denar centralnih bank, ki zajema gotovino in bančne rezerve.

Poznamo še zasebni denar. Tega banke izdajo, ko vam odobrijo novo posojilo in se denar pojavi na vašem bančnem računu. Sem sodi tudi stanje, ki ga vidite na bančnem izpisku, in prihranki na vašem računu. Vsa plačila, ki jih zdaj opravite z debetno ali kreditno kartico ali prek spletne plačilne storitve, so prenosi zasebnega denarja, ker uporabljate denar vaše banke.

Kaj je digitalni evro?

To je ideja o digitalni valuti ECB za plačila majhnih vrednosti. Prebivalci bi jo lahko, podobno kot gotovino, uporabljali za vsakodnevna plačila, vendar le v digitalni obliki.

Kaj so glavne značilnosti digitalnega evra?

Razlik je več.

Prva značilnost je ta, da bi za digitalni evro jamčila Evropska centralna banka (ECB), ki bi ga tudi izdala. Zdaj sice centralne banke jamčijo za vloge pri komercialnih bankah, a le do določenega zneska.

Druga značilnost so brezplačne plačilne storitve. Medtem ko je kartica vezana na bančni sistem, plačilne storitve prek bank pa so običajno plačljive, naj bi bile osnovne plačilne storitve z digitalnim evrom brezplačne.

ECB tudi obljublja večje varovanje zasebnosti, kot je to zdaj pri komercialnih bankah. Podatki o posamezni transakciji bi bili praviloma znani le tistim, ki so vključeni v transakcijo. Evrski sistem ne bi poznal identitete ali plačilnih navad uporabnikov digitalnega evra. Podatki bi se delili le za namene boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter za preprečevanje in nadzor goljufij.

Plačevanje z digitalnim evrom bi potekalo zgolj prek evropske plačilne infrastrukturne.

Trend, ki ogroža evropsko suverenost

Zakaj digitalni evro?

Glavni razlog je v tem, da okoli dve tretjini negotovinskih plačil, ki hitro naraščajo, obdelajo neevropski ponudniki. To sta denimo Visa ali Mastercard.

“V evrskem območju 25 let po uvedbi evra še vedno nimamo evropske rešitve, ki bi ljudem omogočala digitalno plačevanje v celotnem evrskem območju in za vse vrste plačil,” je na julijskem dogodku Banke Slovenije dejal Piero Cipollone, član izvršilnega odbora ECB.

Približno trinajst držav evrskega območja – tudi Slovenija – je v celoti odvisnih od neevropskih plačilnih sistemov. Zanašanje na neevropske ponudnike pa ne prinaša le visokih provizij za evropske banke in trgovce, temveč tudi spodkopava našo gospodarsko odpornost in ogroža našo monetarno suverenost, je dejal Cipollone.

“Evropejcem moramo zagotoviti dostop do varnega, zanesljivega in suverenega digitalnega plačilnega sredstva – takšnega, ki dopolnjuje gotovino in prenaša njene glavne koristi v digitalno dobo.”

Zakaj Evropa nima svoje Vise ali Mastercarda?

Cipollone je kot problem, da Evropa nima svoje Vise ali Mastercarda, navedel razdrobljenost finančnega trga, saj ima vsaka članica EU svoje rešitve. “Tako na primer slovenska shema takojšnjih plačil Flik ponuja obetavno uporabniško izkušnjo v različnih plačilnih situacijah. Vendar pa njen doseg ostaja omejen, saj je na voljo samo komitentom slovenskih bank, ne pa tudi nerezidentom,” je dejal.

Poleg tega trgovci še vedno ne sprejemajo plačil s Flikom v enakem obsegu kot tradicionalna kartična plačila, kar je deloma posledica še vedno omejenega kroga uporabnikov. “To kaže na klasičen začarani krog, v katerem trgovci ne želijo sprejemati sheme, ker ima malo uporabnikov, ljudje pa ne želijo uporabljati sheme, ker jo sprejema malo trgovcev. To zmanjšuje konkurenco, hkrati pa onemogoča ponudnikom plačilnih storitev, ki ne zmorejo velikih vlaganj v vseevropsko dosegljivost, da bi povečevali doseg svojih plačilnih rešitev,” je pojasnil govorec iz ECB.

Dodaten izziv je povezan z uporabniško izkušnjo pri obstoječih rešitvah. “V Sloveniji denimo morajo potrošniki za plačevanje uporabljati množico aplikacij, kartic in platform, kar je zahtevno in pogosto povzroča nezadovoljstvo.”

Alternativa gotovini za vsakodnevna plačila

Za kakšne transakcije bi se lahko uporabljal digitalni evro?

Digitalni evro bi lahko uporabljali za plačila blaga ali storitev v trgovinah, prek spleta, za prenose denarja med dvema uporabnikoma, opravljene osebno ali na daljavo, za plačila vladnim institucijam in prejemke od njih.

Kakšne bi bile razlike med spletnimi in nespletnimi plačili?

Spletna plačila v digitalnem evru bi bila takojšnja plačila, izvedena v fizičnih trgovinah ali na daljavo. Za izvedbo takih plačil bi tako plačnik kot prejemnik potrebovala internetno povezavo.

Digitalna plačila pa bi bilo mogoče izvesti tudi brez internetne povezave, podobno kot pri plačilu z bankovci in kovanci. Za izvedbo takih plačil bi morali biti napravi plačnika in prejemnika fizično ena blizu druge, imeti bi morala posebno aplikacijo.

Plačila brez internetne povezave bi imela še višjo stopnjo zasebnosti kot spletna plačila, saj bi osebne podatke iz dane transakcije poznala le plačnik in prejemnik plačila.

Še pred 2030

Kdo bi izdal digitalni evro?

Digitalni evro bi izdala ECB in nacionalne centralne banke držav članic evrskega območja, torej tudi Banka Slovenije.

Kdaj bi bil digitalni evro uveden?

Trenutno poteka pripravljalna faza, ki naj bi se zaključila oktobra letos.

ECB zaključuje pet razpisnih postopkov – ki naj bi bili končani do konca leta 2025 – za izbor ponudnikov za platformo in infrastrukturo digitalnega evra. Ti bodo testirali tehnične specifikacije digitalnega evra. Hkrati ECB pripravlja pravila delovanja novega sistema.

Dokončna odločitev o izdaji digitalnega evra bo sprejeta, ko bo zaključen zakonodajni postopek za vse podlage za uvedbo. Bloomberg je pred dnevi poročal, da bi se lahko prve transakcije zgodile še pred koncem tega desetletja. Prej mora Evropski parlament potrditi zakonodajno podlago.

Financial Times pa je ta teden poročal, da želi ECB pospešiti načrte za digitalni evro po sprejetju ameriškega zakona o stabilnih kriptovalutah, ki povečuje skrbi v Frankfurtu glede vpliva na evrsko konkurenčnost.

Bi digitalni evro nadomestil gotovino?

Ne. Digitalni evro bi dopolnjeval gotovino, ne bi pa je nadomestil.

Bi bil digitalni evro alternativna valuta znotraj evrskega območja?

Ne. Digitalni evro bi bil le digitalna oblika evra. Bil bi zamenljiv z evrskimi bankovci in kovanci.

Alternativa gotovini

Kakšne prednosti bi digitalni evro prinesel potrošnikom?

V prvi vrsti bi pomenil še eno alternativo gotovini za plačevanje v denarju centralne banke, vendar v digitalni obliki.

Kakšne prednosti bi digitalni evro prinesel trgovcem?

Trgovcem bi ponudil dodatno možnost sprejemanja plačil, s čimer bi imeli več možnosti izbire in s tem možnost zmanjšanja stroškov. Omogočil bi jim tudi takojšnje prejemanje denarja na njihov račun.

Ni naložbeni istrument

Bi bil digitalni evro naložbeni instrument?

Ne. Če bi bil izdan, bi bil digitalni evro dodatna plačilna možnost in ne oblika finančne naložbe.

Ali bi bil digitalni evro stabilna kriptovaluta?

Ne. Če bi bil izdan, bi bil digitalni evro denar centralne banke, ki ga izdaja evrosistem. Zato bi bil brez tveganja.

V primeru tabilnih kriptovalut morda ni znanega izdajatelja, ki bi prevzel odgovornost za njihovo vrednost, kar pomeni, da lahko uporabnik izgubi del ali celoten vloženi kapital.