Predor Karavanke: tik pred koncem gradnje aneks in podražitev

Gradnja slovenskega dela druge cevi predora se je začela avgusta 2020. Takratni predsednik uprave Družba RS za avtoceste (Dars) Tomaž Vidic je podpisal pogodbo, ki je predvidevala 62 mesecev gradnje ter vrednost del 98,5 milijona evrov brez DDV oziroma 120,2 milijona evrov z DDV. Pri tem je bila upoštevana 8,7-milijonska rezerva za nepredvidena dela.

V teh dneh bi se morala po prvotnih načrtih gradnja končati. A na Darsu pravijo, da bo potrebno počakati še približno pol leta. Upravljalec avtocest pa je konec julija s turškim izvajalcem, podjetjem Cengiz, sklenil aneks, s katerim se gradnja draži, projekt pa podaljšuje. To naj sicer ne bi imelo vpliva na prevoznost predora, ki bo po projekcijah Darsa zagotovljena marca 2026. Več o tem v nadaljevanju.

Pet aneksov, dva sta višala ceno

Gre za peti aneks k leta 2020 sklenjeni pogodbi. Prva dva aneksa sta bila sklenjena avgusta oziroma septembra 2022, v času uprave Valentina Hajdinjaka. Z njima sta se naročnik in izvajalec dogovorila za dodatna dela v vrednosti okoli 600 tisoč evrov. Ker je bil znesek znotraj 8,7-milijonske rezerve, se skupna vrednost pogodbe ni zvišala.

Tretji aneks, sklenjen decembra 2023, ko je Dars vodil David Skornšek, je prinesel spremembo valorizacijske klavzule, torej načina obračuna del. Pogodbena vrednost se je takrat dvignila na 106 milijonov evrov brez DDV oziroma 129,3 milijona evrov z DDV, kar je za okoli devet milijonov evrov več kot v pogodbi.

Junija lani je Skornšek podpisal četrti aneks, ki je prinesel še za 1,57 milijona evrov dodatnih del. Ker je bil znesek ponovno znotraj 8,7-milijonske rezerve, se skupna vrednost pogodbe ni zvišala.

Največji aneks pa je bil sklenjen konec julija letos. Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je podpisal za 8,9 milijona evrov dodatnih del (oziroma 10,9 milijona evrov z DDV).

“Do povečanja pogodbene vrednosti prihaja zaradi podražitev,” so nam pojasnili v državnem podjetju. Aneks sicer določa tudi nekatera dodatna dela, ki pa po navedbah Darsa ne vplivajo na pogodbeno ceno. Na vprašanja, ali so dodatna dela posledica slabe ocene ob podpisu pogodbe ali gre za dela, ki jih ni bilo mogoče predvideti, odgovarjajo, da teh del “ni bilo mogoče predvideti”.

Gradnja vzhodne cevi predora Karavanke se je torej od podpisa pogodbe v letu 2020 do danes podražila z 98,5 na 114,5 milijona evrov ali za okoli 17 odstotkov. Če prištejemo še DDV, se je vrednost pogodbe zvišala s 120,2 na 140,2 milijona evrov.

Prvi vozniki skozi novi predor v marcu

Iz pravkar sklenjenega aneksa izhaja tudi, da se čas gradnje z 62 mesecev podaljšuje na 86 mesecev, torej za okrogli dve leti.

A na Darsu pojasnjujejo, da je odprtje predora še vedno predvideno za marec 2026. “Rok za dokončanje del se podaljšuje zaradi zahtevnejših izkopnih del, ki jih je povzročila neugodna geologija, predvsem v območju permokarbona na približno kilometru predorske cevi. Tam so se zaradi sproščanja zemeljskih pritiskov pojavile deformacije tudi do enega metra, ki jih je bilo treba dodatno sanirati,” pravijo.

Dodajajo, da trenutno v predoru poteka vgradnja elektrostrojne opreme, sledilo bo testiranje, odprtje predora pa je predvideno konec marca prihodnje leto. Po odprtju bo moral izvajalec predati še vso potrebno dokumentacijo.

Po odprtju nove obnova obstoječe cevi

Prav tako zatrjujejo, da podaljšanje roka za izvedbo projekta ne bo vplivalo na začetek obnovitvenih del na prvi cevi. Ko bo končana gradnja vzhodne cevi, bo namreč Dars za promet zaprl dotrajano obstoječo cev in jo obnovil. To naj bi trajalo še približno dve leti. Kot je razumeti, naj bi torej do sredine leta 2028 vozniki skozi Karavanke vendarle zapeljali po dveh ločenih ceveh.

Izvajalec prenove prve cevi še ni izbran. Ponudbo so oddali trije ponudniki: konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba (GGD) in Kolektor Koling, konzorcij družb Strabag in IMP ter turški gradbinec Cengiz, ki gradi vzhodno cev. Dars naj bi odločitev o izbiri izvajalca del sporočil septembra.