Predlog za nižji DDV za osnovna živila končal zakonodajno pot

Predlog NSi za znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za 15 osnovnih živil, ki ni dobil že podpore pristojnega odbora DZ, je z današnjo predstavitvijo stališč poslanskih skupin na seji DZ končal zakonodajno pot, poroča STA.

Predlog je predvideval znižanje znižane 9,5-odstotne stopnje DDV na pet odstotkov za pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje in beli sladkor.

Stopnjo bi znižali za živila, ki jih povprečna slovenska družina potrebuje vsak dan, je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Po njihovih izračunih bi povprečna štiričlanska družina s predlaganim znižanjem letno prihranila več kot 700 evrov. A ne gre le za finančne učinke, ampak tudi za pravičnost, je poudarila. “Prav bi bilo, da bi osnovne dobrine obdavčili z nižjim z nižjim davkom, kot so to naredile tudi druge države,” je povedala.

SDS: Cilj predloga je bil legitimen

Poslanec SDS Franc Breznik je o predlogu dejal: “Cilj predloga je bil legitimen – ublažitev vpliva rasti cen hrane na prebivalstvo.” Ocenil je, da je predlog odprl potrebno razpravo o vlogi davčne politike pri blaženju rasti cen osnovnih življenjskih dobrin in zagotavljanju večje prehranske dostopnosti za prebivalstvo. Na primeru ureditve na Hrvaškem je utemeljeval, zakaj bi bilo smiselno znižati davek tudi na začetku verige, na primer za gnojila in semena, kar bi prispevalo k nižjim proizvodnim stroškom, navaja STA.

Predlog so podpirali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Seveda ni zagotovil o znižanju cen, a podatki kažejo, da v praksi znaten del znižanja dejansko pride do potrošnika, kar pomeni nižjo inflacijo in manjšo obremenitev družinskega proračuna, je dejal Tine Novak. Vprašal se je, ali Slovenija ne zmore pokriti ocenjenega proračunskega izpada v višini 100 milijonov evrov. “V populaciji dveh milijonov ljudi je to približno 50 evrov letno na prebivalca. Ali v proračunu res ne moremo najti denarja, da razbremenimo kruh in mleko?” je dejal.

Svoboda: Nižji DDV ne vodi nujno k nižjim cenam

Koalicija je bila proti predlogu. Kot je dejala Jožica Derganc (Svoboda), uvedba nižje stopnje DDV doslej v Sloveniji praviloma ni odrazila v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah. Očitala je, da v NSi na strani redno izražajo zaskrbljenost nad fiskalno politiko trenutne koalicije, na drugi strani pa vedno znova predlagajo ukrepe, ki bi bistveno prizadeli javne finance, in to brez protiukrepov, ki bi predloge proračunsko uravnotežili.

“Ključna pomanjkljivost predloga je, da gre za splošen, neselektiven ukrep, ki ne razlikuje med tistimi, ki pomoč najbolj potrebujejo, in tistimi, ki je ne,” je dejal Soniboj Knežak (SD). Dodal je, da je cilj večje dostopnosti hrane pravilen, da pa pot do tega cilja ne more temeljiti na ukrepih, ki niso socialno selektivni, niso fiskalno premišljeni in nimajo zagotovljenega pozitivnega učinka.

Milan Jakopovič (Levica) je poudaril, da zagotovila, da trgovci ne bi zvišali neto cen in s tem ohranili ali celo povečali svojih marž. Izkušnje po državah so različne; tiste države, kjer se je znižanje v večjem deležu prelilo v končne cene, so hkrati uvedle še druge ukrepe, kot so spremljanje cen, nadzor in javne kampanje, velik je bil tudi pritisk civilne družbe. Predlagano znižanje DDV bi bil po njegovem mnenju neučinkovit in fiskalno škodljiv ukrep, njegove besede še povzema STA.