Pred zasedanjem ECB: na vidiku nov rez v obrestne mere, a kako naprej

Guvernerka Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je marca dejala, da bi lahko carine, ki jih tudi proti EU uvaja ameriški predsednik Donald Trump, zavirale gospodarsko rast in na kratki rok zaostrile inflacijo v evrskem območju. Čeprav se je Trump medtem odločil za predah v carinski vojni in čeprav je evro poskočil v primerjavi z dolarjem, je aprilski rez skoraj zagotovljen.

Po šestih nižanjih za 25 bazičnih točk od lanskega junija, ki so depozitno obrestno mero znižali s štirih na 2,5 odstotka, bo ECB 17. aprila predvidoma vnovič nižala za 25 bazičnih točk, menijo ekonomisti v anketah Bloomberga in Reutersa, ki sta ju medijski hiši izvedli tik preden je Trump presenetil z odločitvijo, da za 90 dni zadrži višje carine za nekatere trgovinske partnerice, vključno z EU, in jih obdrži na 10 odstotkih.

Za EU torej še vedno velja 10-odstotna carinska stopnja za uvoz v ZDA, poleg tega pa tudi 25-odstotne carine na jeklo in aluminij ter avtomobile. Za Kitajsko so po povračilnih ukrepih z obeh strani v veljavi 145-odstotne carine.

Tveganje trgovinskih napetosti je ECB že upoštevala v svoji marčevski napovedi gospodarskih gibanj, ko je znižala obete rasti in zvišala pričakovanja inflacije. Toda obenem zaradi carinske negotovosti evro pridobiva v primerjavi z dolarjem, kar bi lahko umirilo inflacijo, saj bi pocenilo evropski uvoz, načrtovane velike naložbe v evropsko infrastrukturo in obrambo pa bi lahko spodbudile rast.

ECB sicer napoved poda ob vsakem drugem monetarnem zasedanju, kar pomeni, da bo naslednjo napoved podala junija. Banka je sprva pričakovala, da bodo ameriške carine oklestile rast v EU za pol odstotne točke v enem letu, a po poročanju Reutersa sedaj pričakujejo večji vpliv, tudi do enega odstotka.

Aprilski rez skoraj gotovost

V anketi, ki jo je Reuters izvedel med 7. in 9. aprilom, je 61 od 71 vprašanih ekonomistov pričakovalo rez v obrestne mere za 25 bazičnih točk na aprilskem zasedanju Sveta ECB, ki kroji monetarno politiko. Več kot 70 odstotkov vprašanih pričakuje enako nižanje tudi na prihodnjem zasedanju junija. S tem bi depozitna obrestna mera, po kateri komercialne banke držijo denar na svojih računih pri centralnih bankah Evrosistema, padla na dva odstotka. To raven mnogi ekonomisti vidijo kot nevtralno območje, v katerem obrestne mere niti ne zavirajo niti ne spodbujajo gospodarstva.

V Bloombergovi anketi, ki je bila izvedena med 3. in 9. aprilom, so bili ekonomisti enotni glede aprilskega reza, 87 odstotkov jih je pričakovalo tudi rez junija.

Po Trumpovi odločitvi, da višje carine zadrži za 90 dni, so ekonomisti ameriške banke Morgan Stanley prav tako napovedali rez za 25 bazičnih točk v aprilu. Pri tem so zapisali, da bo gospodarska rast v evrskem območju na ravni marčevske napovedi ECB (0,9 odstotka v 2025), a bo pozornost na inflaciji, ki bi se zaradi rasti evra in padca cen nafte lahko spustila pod ciljno raven dveh odstotkov že od drugega četrtletja naprej.

Manj jasni so obeti obrestnih mer za drugo polovico leta, saj ekonomisti niso oblikovali prepričljive večine, a mediana mnenj v Reutersovi anketi predvideva, da bo dvoodstotna obrestna mera ostala na mestu do konca leta, kar pomeni nič novih nižanj v drugi polovici leta. Ekonomisti v Bloombergovi anketi pa napovedujejo celo, da bodo obrestne mere po juniju ostale nespremenjene vse do konca leta 2026.

Po drugi strani banki Deutsche Bank in Goldman Sachs pričakujeta, da bo depozitna obrestna mera letos padla na 1,5 odstotka, kar bi pomenilo še dva dodatna reza v drugi polovici leta.

Svet ECB neenoten

Guvernerji evropskih centralnih bank, ki v Svetu ECB določajo obrestne mere, so vstopili v tako imenovano tiho obdobje pred začetkom monetarnega zasedanja, ko praviloma ne podajajo javnih izjav. A njihovi komentarji pred tem signalizirajo, da odločevalci niso povsem enotnega mnenja.

Rez je med drugim podprl guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau, ki je med razlogi navedel Trumpove carine. Z njim se strinjata tudi finski guverner Olli Rehn in litvanski Gediminas Simkus.

Medtem je guverner avstrijske centralne banke Robert Holzmann dejal, da zaradi velike negotovosti “za zdaj” ne vidi podlage za rez v obrestne mere. Guverner nemške centralne banke (Bundesbank) Joachim Nagel pa pravi, da se bo ECB odločala “odgovorno” in na podlagi aktualnih podatkov, je poročal Bloomberg.

Slovenija v Svetu ECB medtem nima glasovalnih pravic, saj Banka Slovenije še nima novega guvernerja. V skladu z rotacijskim sistemom Sveta ECB bi sicer Slovenija lahko letos glasovala na vseh zasedanjih z izjemo junijskega in decembrskega, a se domača politika ne more zediniti glede tega, kdo bo na mestu guvernerja nasledil Boštjana Vasleta.

Nehvaležne napovedi

ECB je marca napovedala, da bo inflacija letos znašala 2,3 odstotka, leto pozneje 1,9 odstotka, leta 2027 pa dva odstotka. To so rahlo višje ocene kot v prejšnji napovedi, kar je centralna banka pripisala višjim cenam energije – še preden se je pocenila nafta. Medtem so pri ECB rahlo navzdol popravili pričakovanja gospodarske rasti, ki naj bi letos znašala 0,9 odstotka, prihodnje leto 1,2 odstotka, v 2027 pa 1,3 odstotka.

Sodeč po Eurostatovi prvi oceni je inflacija v evrskem območju marca znašala 2,2 odstotka na letni ravni, 0,1 odstotka nižje kot februarja in vse bližje dvoodstotni ciljni ravni ECB.

Večji fiskalni izdatki, ki jih načrtujeta tako celotna EU kot njeno največje gospodarstvo – Nemčija -, bi lahko pospešili tako rast kot inflacijo. V luči Trumpove varnostne politike, ki stremi h končanju vojne v Ukrajini in zahteva večji prispevek evropskih partneric Nata k skupni obrambi, sta EU in zadolževanju zgodovinsko nenaklonjena Nemčija napovedali večstomilijardne naložbe v obrambo in infrastrukturo. Ta obrat je med drugim dvignil dolgo speče delnice evropskih orožarjev in povečal zanimanje za nemške državne obveznice.

Napovedi so v času razburkanih trgov nehvaležne, kar poudarjajo tudi mnogi analitiki, ki menijo, da je zaradi Trumpovih obratov v trgovinski politiki težko predvideti prihodnja gospodarska gibanja. Večina ekonomistov se strinja, da so carine negativne za evropsko gospodarsko rast, njihov vpliv na inflacijo pa je težje določiti. Rast vrednosti evra, nižje cene energije in več poceni uvoza iz Kitajske obetajo nižje cene, a bi morebitna ozka grla v dobavnih verigah lahko prinesla tudi višje cene, po oceni Antje Schiffler iz analitične družbe Morningstar. Tudi fiskalni paket v Nemčiji bi lahko deloval inflacijsko.