Pred odločitvijo Feda: na vidiku nov rez obrestnih mer in priprave na Trumpa

Ameriška centralna banka (Federal Reserve oziroma Fed) je v torek začela dvodnevno zasedanje zveznega odbora za odprte trge (FOMC), ki kroji denarno politiko v ZDA. Prvi mož Feda Jerome Powell bo po pričakovanjih analitikov v sredo oznanil novo znižanje ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, a obenem začrtal previdno pot za prihodnje leto, ki se bo začelo z menjavo administracije v Beli hiši.

Nov rez bi bil tretji (zaporedni) letos. Fed je monetarno politiko začel sproščati v septembru z velikim nižanjem obrestne mere za 50 bazičnih točk. Novembra jo je znižal še za 25 bazičnih točk. Sproščanje je posledica umirjanja inflacije, ki se je spustila z vrhov iz leta 2022, a vztraja nad Fedovo ciljno ravnijo dveh odstotkov. Novembra je indeks cen življenjskih potrebščin pokazal 2,7-odstotno rast cen na letni ravni, kar je malce več kot v oktobru. Jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, je znašala 3,3 odstotka.

Kot kaže kazalnik FedWatch, ki ga pripravlja čikaška borza CME, je verjetnost četrtodstotnega reza 95,4-odstotna. CME napoved izračuna na podlagi gibanj cen za terminske pogodbe in opcije, vezane na Fedovo obrestno mero (Federal Funds Rate), po kateri si ameriške banke med seboj posojajo denar. Rez bi obrestno mero znižal na razpon 4,25-4,5 odstotka.

V 2025 počasnejši tempo

Prihodnje leto se obeta manj nižanj, kot so jih trgi pričakovali še pred nekaj meseci. Poleg trdovratne inflacije bodo morali odločevalci namreč vračunati še napovedi carin povratnika v Belo hišo Donalda Trumpa, kar bi po mnenju mnogih ekonomistov lahko znova zaostrilo rast cen.

Ekonomisti v decembrski anketi Bloomberga ocenjujejo, da bo Fed prihodnje leto obrestne mere znižal trikrat. Na zasedanju 28. in 29. januarja, ki bo prvo po Trumpovi inavguraciji 20. januarja, naj bi bančniki pustili obrestno mero nespremenjeno, nato pa znova zarezali marca. Preostala reza ekonomisti pričakujejo v juniju in septembru, še poroča Bloomberg.

Napoved je bolj zadržana, kot so še septembra pričakovali člani FOMC. Takrat so prvič in odločno zarezali v obrestne mere ter napovedovali bolj agresivne reze v 2025, in sicer za celo odstotno točko do konca leta, saj jih je bolj skrbelo ohlajanje trga dela, ki je kazalo na to, da so visoke obrestne mere preveč zavrle gospodarstvo. Ob koncu leta pa se kot večja težava kaže vztrajanje inflacije nad dvema odstotkoma po nižanjih obrestnih mer v zadnjem četrtletju.

Ekonomisti pričakujejo tudi, da bo Fed v novi oceni cenovnih gibanj rahlo povišal pričakovanja o rasti cen v 2025 in zvišal svojo oceno nevtralne stopnje obrestnih mer, ki niti ne spodbujajo niti ne zavirajo gospodarstva, z 2,9 na tri odstotke.

Vpliv Trumpovih carin

Čeprav se je inflacija umirila, cene v ZDA še naprej ostajajo višje kot pred pandemijo, kar se pozna na denarnicah ameriških državljanov. Ti so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi na novembrskih volitvah, ko so za novega predsednika izvolili republikanca Trumpa, ki je v svoji kampanji obljubljal, da bo "inflacijski nočni mori" napravil konec.

Obenem je Trump prejšnji mesec napovedal, da bo že na prvi dan v Ovalni pisarni uvedel 25-odstotne carine na izdelke, ki v ZDA prihajajo iz Kanade in Mehike, čeprav je v svojem prvem mandatu Trump sam s sosednjima državama izpogajal nov prostotrgovinski sporazum (USMCA). Napovedal je tudi, da bo na uvoz iz Kitajske in tudi EU uvedel visoke dodatne carine. A ekonomisti opozarjajo, da visoke carine pogosto plačajo potrošniki, saj se te prelijejo v višje cene na policah trgovin.

"Pričakujemo, da bo Fed ohranil obrestne mere nespremenjene v začetku prihodnjega leta, ko bodo ocenili predvidene spremembe politike pod Trumpovo administracijo in ocenili gospodarsko in inflacijsko okolje v tem času," je za Bloomberg dejala Kathy Bostjancic, glavna ekonomistka pri britanski finančni družbi Nationwide.

"Odločevalci Feda bodo morda raje previdni v luči negotovosti glede politik nove administracije, zlasti morebitnih povišanj carin," pa so v poročilu pred dnevi zapisali ekonomisti Goldman Sachsa.

Fed je boj z inflacijo začel marca 2022 z dvigom ključne obrestne mere, ki je z nadaljnjimi dvigi kmalu dosegla najvišjo raven v več kot dveh desetletjih. Ameriška inflacija je vrh dosegla junija 2022 pri 9,1 odstotka, kar je bila najvišja raven v 40 letih.

Podobna napoved gibanj tudi v Frankfurtu

Evropska centralna banka (ECB) je pred dnevi v Frankfurtu zaključila zadnje letošnje monetarno zasedanje, na katerem je tri ključne obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk. To je bil tretji zaporedni rez in četrti letošnji, skupno pa so se obrestne mere znižale za 100 bazičnih točk. Depozitna obrestna mera po novem znaša tri odstotke, obrestna mera za glavno refinanciranje 3,15 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 3,4 odstotka.

Nižanja prihajajo zaradi umirjanja inflacije v evrskem območju, ki se približuje ciljni ravni dveh odstotkov - novembra je sicer pospešila z oktobrskih dveh odstotkov na 2,3 odstotka. Obenem je gospodarska rast evrskega območja skromna, skromne so tudi napovedi za prihodnje leto, nižje obrestne mere pa bi spodbudile gospodarstvo, saj pomenijo cenejše zadolževanje.

Analitiki v anketah Reutersa in Bloomberga pričakujejo, da bodo evropski bančniki v 2025 obrestne mere znižali še za 100 bazičnih točk, na vsakem od štirih monetarnih zasedanj za 25 bazičnih točk.

Guvernerka ECB Christine Lagarde je v nedavnem intervjuju za Financial Times dejala, da trgovinska vojna z ZDA ni v nikogaršnjem interesu, saj bi lahko vodila v zniževanje bruto domačega proizvoda. Zato predlaga, da EU sodeluje s Trumpom pri vprašanju carin. Po njenih besedah je za zdaj težko oceniti, kakšen bi bil vpliv morebitnih ameriških carin na uvoz izdelkov iz EU na inflacijo v evrskem območju. “Odvisno je, kakšne bi bile carine, za kaj se uporabljajo in v kakšnem časovnem obdobju,” je dejala.