Pred novimi carinami: države v nizkem startu, svarila pred verižno reakcijo

Države po svetu se pripravljajo uvedbo dodatnih uvoznih carin, ki jih je napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Trump naj bi podrobnosti razkril danes ali jutri, poroča STA. Dan, ko naj bi predstavil veliki načrt carin, je poimenoval “dan osvoboditve” (Liberation Day).

Tri točke evropske strategije odziva

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je povedala, da si Evropa ni želela konfrontacije, vendar se bo po potrebi odzvala. “Naš cilj je rešitev s pogajanji. Seveda pa bomo, če bo treba, zaščitili svoje interese, ljudi in podjetja. Menimo, da ta konfrontacija ni v interesu nikogar,” je dejala. “Razumem, da si Amerika želi ponovne industrializacije, prav tako tudi Evropa. Toda splošne carine bodo stvari poslabšale, ne izboljšale,” je navedla von der Leyen.

Predstavila je tudi strategijo odziva, ki temelji na treh točkah: odprtost za pogajanja, diverzifikacija evropske trgovine in krepitev enotnega evropskega trga. Dodala je še, da se je z voditelji članic EU že posvetovala o nadaljnjih korakih.

Podoben je odgovor Združenega kraljestva. Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da se bodo odzvali v nacionalnem interesu. Ker si ne želijo trgovinske vojne, si bodo prizadevali za pogovore in izvzetje. Starmerjeva vlada se namreč skuša z ZDA dogovoriti o gospodarskem sporazumu, ki bi britanska podjetja zaščitil pred najhujšimi posledicami Trumpovih načrtov, piše STA.

Kanada jasna: Protiukrepi bodo

Kanadski premier Mark Carney je obljubil, da bo prišlo do povračilnih ukrepov, če ZDA jutri uvedejo nove carine. “Seveda bomo z zanimanjem spremljali, kaj bo jutri. Kot sem omenil tudi predsedniku Trumpu, je bilo zelo jasno, da se bomo odzvali na dodatne ukrepe,” je povedal.

Dejal je, da je Trumpu med njunim pogovorom prejšnji teden jasno povedal, da se bodo borili proti vsem poskusom oslabitve Kanade. “Zavrnili bomo vse poskuse, da bi nas oslabili, razbili, da bi si nas lahko lastila Amerika. To se ne bo nikoli, nikoli zgodilo,” je Carney povzel stališče Kanade. Dodal je še, da bodo ukrepali “zelo premišljeno” in si prizadevali, da bodo kanadski proizvajalci in delavci čim manj prizadeti.

Medtem je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum dejala, da se bo Mehika na Trumpove načrtovane carine odzvala 3. aprila.

Japonska si prizadeva za izvzetje iz carin

Prizadevanja za drugačno Trumpovo odločitev je napovedala Japonska. Japonska vlada upa, da bo prepričala Trumpa, naj to državo izvzame iz napovedanega zvišanja carin na avtomobile. Tokio si bo v primeru uvedbe carin po najboljših močeh prizadeval zmanjšati njihov vpliv na japonsko industrijo in delovna mesta. Okrepil bo tudi sodelovanje v regiji. Kitajska je na primer po poročanju Reutersa dejala, da razmišlja o skupnem odzivu z Japonsko in Južno Korejo.

Kitajska in Indija medtem krepita odnose, ki so se skrhali leta 2020. Državi si v luči zaostrovanja trgovinske politike z ZDA po poročanju tujih medijev prizadevata za krepitev gospodarskega sodelovanja. Kitajska je po navedbah tamkajšnjih oblasti pripravljena povečati uvoz indijskih izdelkov. Državi sta začeli pogovore za sklenitev trgovinskega sporazuma in za oblikovanje nove carinske politike, navaja STA.

Vietnam bi znižal svoje carine za ZDA

Vietnam medtem razmišlja o znižanju uvoznih carin iz ZDA na vrsto izdelkov, vključno z avtomobili, utekočinjenim plinom in nekaterimi kmetijskimi proizvodi. S tem želi država ublažiti udarec ob ameriški potezi, saj imajo ZDA z Vietnamom tretji največji zunanjetrgovinski primanjkljaj.

Tajvan, prav tako med državami, ki pri blagovni menjavi z ZDA beleži enega največjih primanjkljajev, pa pripravlja načrte za pomoč lokalni industriji. Kot so po poročanju STA zatrdili v tajvanski vladi, so pripravili različne scenarije, ki zajemajo različne carinske stopnje. Načrte o protiukrepih bodo objavili v četrtek, ko bo Trump že razkril, proti katerim državam in sektorjem bodo usmerjeni carinski ukrepi, so napovedali.

Negotovost na finančnih trgih

Negotovost pretresa trge, saj se med vlagatelji krepi bojazen pred rastočo inflacijo in recesijo v ZDA. Analitiki ocenjujejo, da bi ZDA lahko uvedle do 20-odstotne svetovne carine, ki bi prizadele skoraj vse trgovinske partnerje ZDA. A Trump je odgovoril, da bodo njegove carine “veliko bolj velikodušne od tistih, ki so že uvedene za ameriške izdelke”.

Trump je že uvedel carine na uvoz jekla in aluminija ter dodatne carine na uvoz kitajskih dobrin, medtem ko naj bi 3. aprila začele veljati carine na uvoz avtomobilov in delov zanje. Napovedal je uvedbo vzajemnih carin, omenjajo pa se tudi dodatne sektorske carine, denimo na farmacevtske izdelke, čipe in les.

Svarila pred stopnjevanjem trgovinske vojne

Kritiki opozarjajo, da to pomeni tveganje za svetovno trgovinsko vojno, ki bo sprožila verižno reakcijo povračilnih ukrepov. Kitajska in Kanada sta že uvedli dodatne carine na ameriško blago, EU bo protiukrepe začela izvajati sredi aprila. Kitajska, Južna Koreja in Japonska so se dogovorile za krepitev medsebojne proste trgovine.

V avtomobilskem sektorju vlada zaskrbljenost, saj naj bi s četrtkom začele veljati 25-odstotne carine za avtomobile in dele zanje, ki niso proizvedeni v ZDA. To bo vplivalo tudi na ameriške proizvajalce avtomobilov, ki uvažajo dele in izdelujejo vozila za ameriški trg v Kanadi in Mehiki. Bank of America ocenjuje, da bodo carine veljale za 7,3 milijona vozil oziroma osem odstotkov svetovne prodaje, avtomobilske proizvajalce pa bodo izpostavile dodatnim stroškom.

Irska je na primer izračunala, da bi 20-odstotne ameriške carine na farmacevtske izdelke lahko zmanjšale njen izvoz v ZDA za polovico. V irskih farmacevtskih podjetjih je zaposlenih približno 45.000 ljudi, medtem ko iz Irske v ZDA vsako leto izvozijo za približno 58 milijard evrov teh izdelkov in kemikalij, še navaja STA.

BONUS VIDEO: Najbolj odmevne izjave iz intervjuja z evropsko komisarko za širitev Marto Kos