Prag za preiskavo nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50 tisočakih

Vlada je potrdila predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in predlagala obravnavo v državnem zboru po skrajšanem postopku. Obravnavala je tudi poročilo medresorske delovne skupine za pripravo predloga prenove ureditve sistema začasnega zavarovanja, odvzema ter hrambe in upravljanja z zaseženim premoženjem.

Z novelo želijo zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje vseh organov v teh postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja tega zakona v praksi, je po seji vlade povedala pravosodna ministrica Andreja Katič. “Dejstvo je, da nezakonito pridobljeno premoženje krepi organizirani kriminal in koprupcijo,” je dejala.

Sedanja ureditev po njenih besedah “ne omogoča natančnega pregleda nad odprtimi postopki, posledično tudi ne učinkovitega upravljanja in povzroča nepotrebne stroške hrambe, predvsem pri zaseženih plovilih in vozilih.”

Na dan 31. decembra 2024 je po podatkih medresorske delovne skupine skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet začasnih zavarovanj v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, v 381 odrejenih zadevah znašala skoraj 233 milijonov evrov. Skupna višina premoženjske koristi, v zvezi s katero so bila odrejena, pa 197,5 milijona evrov, je navedla ministrica.

Stroški hrambe in upravljanja, ki bremenijo državni proračun za leto 2023, znašajo okoli 1,6 milijona evrov.

Brze konsenza pri pragu za začetek preiskave

Prag vrednosti premoženja, pri katerem lahko pristojni začnejo finančno preiskavo, ostaja nespremenjen. Septembra je bil ta po predlogu spuščen na 10.000 evrov, v javni razpravi pa na 30.000 evrov. V medresorskem usklajevanju konsenza niso uspeli doseči, zato prag ostaja pri 50.000 evrih, a Katič verjame, da bo to še predmet poglobljene razprave v državnem zboru.

Po njenih besedah je spuščanju praga nasprotovalo ministrstvo za finance, ki je sledilo določilom Fursa, da bi v tem primeru potrebovali dodatne zaposlitve in s tem več denarja, saj bi bilo tako sproženih več preiskav. Hkrati bi se povečala obremenitev zaposlenih, ki bi tako “lovili manjše ribe in izpustili velike” in bi bil učinek pri tem ravno nasproten, je pojasnila Katič. Vrhovno državno tožilstvo se je pri tem vprašanju poenotilo pri pragu 30.000 evrov.

Vzpostavitev posebnih organov

Slovenija mora v nacionalni pravni red do 23. novembra 2026 prenesti evropsko direktivo o povrnitvi in odvzemu premoženja, ki predvideva vzpostavitev več posebnih organov in postopkov. To so organ za odvzem premoženjskih koristi ARO, organ za upravljanje premoženja AMO ter vzpostavitev centralnega registra in tudi statističnega poročanja evropski komisiji, je povedala pravosodna ministrica.

Kot je dejala, je “stanje zdaj takšno, da je hramba in upravljanje začasno zavarovanje nezakonitega premoženja po veljavni ureditvi razpršeno med različne deležnike glede na vrsto postopka in vrsto premoženja, kot so na primer policija, državna tožilstva, sodišča, SDH, Furs…”

Za urad ARO so predlagali umestitev znotraj novega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu, predvidoma naj bi to bil oddelek za mednarodno sodelovanje in odvzem nezakonitega premoženja. Naloge bi urad lahko izvajal v novoustanovljeni agenciji ali kakšni drugi obliki, ki bi upravljala tudi centralno evidenco podatkov, je navedla Katič.

Ministrstvu za pravosodje bo naloženo, da opravi dodatne analize ali usklajevanje z drugimi organi, ki niso sodelovali v medresorski skupini, ali bi kateri od njih v celoti prevzel to nalogo. “To pa nikakor ne bi bili policija, tožilstvo ali sodstvo,” je dodala ministrica.

Kaj še prinaša novela

Katič je posebej izpostavila, da novela med drugim dodaja možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja. To je premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja oziroma plačilo denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, tudi v primerih, ko odvzem premoženja ni mogoč zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe. “Gre za primere, ko so [osumljenci] premoženje bodisi v celoti porabili, skrili, preusmerili v tujino,” je povedala.

Z novelo bo določena pravna podlaga za sodelovanje članov preiskovalne skupine tudi po formalnem zaključku finančne preiskave. Prav tako določa možnost podaljšanja preiskave tako, da lahko skupno podaljšanje zaradi objektivnih razlogov namesto dosedanjih šest mesecev traja največ eno leto.

Podaljšuje se tudi rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo prehodno odrejeno začasno zavarovanje premoženje z enega na šest mesecev.