Nova predvolilna akcija poslancev, v igri tudi znižanje prispevkov za espeje

Poslanci Svobode le dobra dva meseca po tem, ko je začel veljati, vlagajo predlog sprememb zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Kot smo pisali v članku Svoboda se je pri normirancih potegnila nazaj. Kako bi zdaj spremenila sistem, želijo omiliti z letošnjim letom uveljavljeno petletno prepoved ponovnega odprtja normiranega espeja, kot izhaja iz predloga, pa bi lahko tudi znižali prispevke za manjše espeje.

Kdo so predlagatelji, iz osnutka predloga, ki smo ga pridobili, ni razvidno. Predlog za zdaj še ni zaveden v elektronskem sistemu državnega zbora (DZ). Tako ni jasno, ali gre le za predlog Svobode ali tudi drugih (koalicijskih) strank.

Nižji prispevki za male espeje

Predsednik vlade Robert Golob je včeraj v eni od objav na družbenem omrežju Facebook dejal, da dobiva veliko pritožb zaradi visokih prispevkov za samozaposlene. Ti so vezani na povprečno plačo (znašajo namreč 60 odstotkov povprečne plače predhodnega leta); ker se ta dviguje, so se minimalni prispevki že približali 700 evrov, kar je za marsikoga veliko breme.

Premier je napovedal analizo. Iz predloga zakona, ki smo ga pridobili, pa izhaja, da poslanci zdaj že predlagajo znižanje prispevkov v letu 2026 za samostojne podjetnike, ki v letu 2025 niso dosegli visokih prihodkov.

Prispevke bi vezali na minimalno, ne povprečno plačo. Tako bi se po predlogu novele zakona zavarovalna osnova za leto 2026 za samozaposlene in kmete, katerih prihodki v preteklem davčnem letu niso presegli 30 tisoč evrov, določila v višini 60 odstotkov minimalne letne plače v Sloveniji za leto 2026, preračunane na mesec.

Povprečna plača je trenutno pri okoli 2.500 evrov bruto, kar pomeni, da bi bila osnova 1.500 evrov – vezava na minimalno plačo pa jo zniža na okoli 900 evrov. S tem se znižajo tudi prispevki.

Zakaj 30 tisoč evrov?

“Znesek 30 tisoč evrov ne odstopa bistveno od bruto letnega prihodka posameznika, ki prejema prihodek v višini napovedane nove minimalne plače, skupaj z določenimi dodatki, regresom in povračili stroškov,” so poslanci navedli v predlogu novele.

Dodali so, da so davčne obveznosti samozaposlenih oseb oziroma kmetov, ki dosegajo primerljive prihodke v primerjavi z osebami, zavarovanimi na podlagi pogodbe o zaposlitvi, neutemeljeno visoke in pod določenim pragom, ki znaša 60 odstotkov povprečne plače, fiksne, pri čemer del prispevkov za posameznika, zavarovanega na podlagi pogodbe o zaposlitvi, nosi delodajalec.

Kot ocenjujejo poslanci Svobode, bo izpad v socialnih blagajnah znašal do 60 milijonov evrov.

Omilitev petletne prepovedi

Glede petletne prepovedi ponovnega odprtja normiranega espeja pa poslanci predlagajo, da bi prepoved skrajšali na tri davčna leta, pri čemer pa bi uvedli dodatno izjemo, in sicer, da lahko zavezanec ponovno vstopi v sistem tudi prej, če njegovi dejanski prihodki v davčnem letu izstopa iz sistema ali v davčnem letu prenehanja opravljanja dejavnosti ne presežejo “ene dvanajstine praga za vstop v sistem za vsak posamezni mesec opravljanja dejavnosti”.

Prihodkovni prag je po zakonu 120 tisoč evrov za tiste, ki so vsaj devet mesecev neprekinjeno obvezno zavarovani za poln delovni čas. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne izpolnjujejo (sem pade večina sobodajalcev in drugih sezonskih espejev), je prag 50 tisoč evrov.

Za boljše razumevanje so predlagatelji podali tudi konkretna primera nove ureditve. “Posameznik, ki je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas in ki bi v obdobju prvih treh mesecev davčnega leta izstopil iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri čemer bi v navedenih treh mesecih dosegel prihodke v višini 35 tisoč evrov, v navedeni sistem ne bo mogel ponovno vstopiti, dokler ne pretečejo tri davčna leta, saj ta znesek presega tri dvanajstine meje, torej 30 tisoč evrov,” navajajo.

“Če bi navedeni posameznik v istem trimesečnem obdobju dosegel prihodke, nižje od 30 tisoč evrov, bi lahko ponovno vstopil v navedeni sistem še pred potekom navedenih treh davčnih let.”

Posameznik, ki oddaja svoj počitniški objekt zgolj v poletni sezoni in v obdobju od 1. junija do 1. oktobra z oddajanjem doseže prihodke v višini 12 tisoč evrov, bi lahko po poletni sezoni prenehal opravljati dejavnost in v naslednjem davčnem letu pred novo poletno sezono ponovno odprl normiran espe, saj prihodki v davčnem letu, ko je prenehal opravljati dejavnost, niso presegli štirih dvanajstin zakonske meje, kar znaša 16.666,67 evra.

Enaka logika naj bi veljala tudi za kmete in člane kmečkih gospodinjstev. Zakon bi se uporabljal že za davčno leto 2026, tudi za tiste, ki prej zaradi starih pravil niso mogli biti normiranci.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so sicer proti odpravi prepovedi ponovnega vstopa v sistem normirancev, ki jo napovedujejo poslanci Svobode. Kot so opozorili, bi s tem neposredno spodbudili prekarizacijo, oslabili socialno državo in odprli vrata ponovnim sistemskim zlorabam na trgu dela.