Poslanci podprli hitrejše oblikovanje odbora o bančnih izbrisih
Dopolnitev zakona prihaja po tem, ko se strani v postopku sodnega varstva bančnih razlaščencev niso mogle poenotiti glede članov v odboru za pripravo mnenja o bančnih izbrisih.
DZ je danes z 49 glasovi za in sedmimi proti potrdil novelo zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, poroča STA. Vlada jo je pripravila, da pospeši postopke za oblikovanje odbora za izdelavo predhodnega mnenja o sanaciji bank v letih 2013 in 2014, katere del je bil tudi izbris teh imetnikov.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan je v torkovi razpravi v DZ povzela, da je zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank uvedel ukrepe za zaščito imetnikov podrejenih obveznic in lastnikov bank, med drugim tudi institut predhodnega mnenja, ki ga bo izdelal sedemčlanski odbor.
“Pri izvajanju zakona se soočamo s težavo, ki jo želimo nasloviti s to novelo. Postopek za sestavo odbora, ki se je začel avgusta 2024, traja že več kot leto dni in glede na trenutni razvoj dogodkov ni jasno, kdaj bo odbor imenovan. Vzrok je v tem, da nekateri predlagani kandidati ne ustrezajo kriterijem,” je poudarila.
V odboru ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Reprezentativno združenje lahko vanj predlaga tri člane, vlada dva in Banka Slovenije enega. Postopek imenovanja še vedno ni zaključen, saj Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), ki je po odločitvi sodišča reprezentativno združenje, vanj predlaga kandidate, ki niso sprejemljivi za Banko Slovenije in vlado, navaja STA.
Člane odbora lahko izbere sodišče
Novela tako dopolnjuje zakon na način, da pristojnemu sodišču daje pravico, da samo izbere kandidate za odbor za pripravo predhodnega mnenja, če upravičeni predlagatelji še naprej predlagajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev in je sodišče zato že zavrnilo njihove predloge.
Skupina sedmih strokovnjakov bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oziroma delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če ti ne bi bili izrečeni. Če bo ugotovil oškodovanje, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti, še piše STA.
