Pobuda za ustavno presojo normirancev po oceni vlade neutemeljena
Vlada meni, da je zahteva za presojo ustavnosti določb zakona o dohodnini, ki urejajo normirane odhodke, neutemeljena.
Zahteva za presojo ustavnosti določb zakona o dohodnini, ki urejajo normirane odhodke, je po mnenju vlade neutemeljena. Ustavno sodišče je zahtevo prejelo spomladi, vlada pa meni, da zavezanca, ki dosega dohodke izključno iz opravljanja dejavnosti, ni mogoče primerjati z zavezancem, ki dejavnost opravlja le omejen čas, poroča STA.
Predlagatelj v presoji izpostavlja vprašanje skladnosti določb zakona o dohodnini, ki urejajo normirane odhodke, z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, so po seji vladnega odbora za gospodarstvo sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Izpodbijani člen določa upoštevanje normiranih odhodkov zavezanca glede na to, ali je bil samostojni podjetnik oz. pri njemu zaposleni obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja najmanj pet mesecev v koledarskem letu. S tem se po mnenju predlagatelja brez stvarnega in razumnega razloga razlikuje med zavezanci, ki so zavarovani daljši čas v koledarskem letu, vendar ne za polni delovni čas.
Vlada nasprotno meni, da je omenjena zahteva neutemeljena in da navedena določba ni v neskladju z ustavo, tudi piše STA.
Svoje mnenje je med drugim utemeljila na razliki v položaju zavezanca, ki opravlja dejavnost kot izključno ter iz tega naslova dosega dohodke iz dejavnosti, s položajem zavezanca, ki opravljanju dejavnosti posveča omejen čas. Ob enaki dejavnosti in pogojih navedena zavezanca ne moreta dosegati enakih prihodkov, zato tudi ni utemeljena enaka obravnava pri določanju maksimalne višine normiranih odhodkov, je sklenila vlada.
