Po prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu olajšanje in strm padec cen nafte

Ponoči se je iztekel rok, ki ga je Donald Trump postavil Iranu, da ponovno odpre Hormuško ožino, sicer sledi uničenje. Ameriški predsednik je tik pred iztekom sporočil, da je prejel “izvedljiv” 10-točkovni predlog za premirje in napovedal dvotedensko prekinitev napadov.

Iran pa se je strinjal, da začasno omogoči varno plovbo skozi ožino, skozi katero poteka petina svetovne proizvodnje nafte in plina, piše N1.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki je imel ključno vlogo posrednika, je dejal, da premirje začne veljati takoj.

Nafta pod 100 dolarjev za sod

Novici je sledil strm padec cen surove nafte, ki so sprva izgubile okoli petino vrednosti.

Ob 6. uri zjutraj po našem času je bila cena zahodnoteksaške nafte (WTI) za dobavo v maju za okoli 15 odstotkov nižja kot ob začetku trgovanja in je stala 96 dolarjev za sod. Cena nafte brent za dobavo v juniju pa se je znižala za okoli 13 odstotkov na nekaj manj kot 95 dolarjev za sod, kažejo podatki Bloomberga.

Pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu so se cene nafte brent gibale okrog 72 dolarjev na sod, cene zahodnoteksaške nafte pa so bile pri približno 67 dolarjih na sod. Kljub današnjemu padcu so torej še vedno precej višje kot pred vojno.

Rast delniških indeksov in zlata, ampak …

Kot piše France24.com, padec cen nafte kaže na olajšanje vlagateljev po več kot petih tednih vojne, ki je močno vplivala na oskrbne verige.

Najavi prekinitve ognja pa je sledil tudi strm vzpon azijskih delniških indeksov. Osrednja indeksa borz v Seulu in Tokiu, Kospi in Nikkei, sta poskočila za več kot pet odstotkov, indeks borze v Hongkongu pa za več kot dva odstotka, piše francoski portal.

Tudi cena zlata se je po padcih v zadnjih tednih danes ponovno zvišala za tri odstotke, nad 4.850 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo). Cena srebra pa je poskočila za 4,5 odstotka na več kot 76 dolarjev za trojsko unčo.

Tim Waterer, glavni tržni analitik pri podjetju KCM Trade, je v izjavi za ameriško tiskovno agencijo Associated Press dejal, da tržna gibanja bolj kot na slavje kažejo na “zmerni optimizem”. Premirje je namreč predvideno le za dva tedna, vlagatelji pa bodo pozorno spremljali, ali se bo ladijski promet skozi Hormuško ožino normaliziral, kot je obljubljeno, in ali bo krhko premirje utrlo pot k trajnejšemu mirovnemu sporazumu, je dejal.

Vojaški nadzor in pristojbina za pot skozi ožino

Dogovor med ZDA in Iranom naj bi sprostil promet skozi Hormuško ožino, ki jo je v marcu po podatkih Lloyd’s List Intelligence in analitske družbe Kpler prečkalo le 56 ladij, ki niso povezane z Iranom. V normalnih časih gre skozi po tri tisoč ladij mesečno.

Kakšna bo začasna ureditev in kdaj bo prehod sproščen, za zdaj ni jasno. Ladjarji po pisanju Bloomberga čakajo na podrobnosti v upanju, da bodo lahko rešili več kot 800 plovil, ujetih v Perzijskem zalivu.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je danes po poročanju N1 pojasnil, da bo v času dvotedenskega premirja varen prehod skozi Hormuško ožino mogoč ob usklajevanju z iranskimi oboroženimi silami in ob upoštevanju tehničnih omejitev.

Načrt za premirje po poročanju Guardiana omogoča Iranu in Omanu, da za plovila, ki prečkajo ožino, zaračunavata pristojbino v višini do dva milijona dolarjev na ladjo. Iran bi zbrana sredstva nato uporabil za obnovo. Če mirovna pogajanja ne bodo uspešna, bi Teheran lahko ponovno poskušal zapreti ožino, poroča Guardian.

Ameriški predsednik Trump pa je po pisanju N1 na družbenem omrežju TruthSocial zapisal, da bodo ZDA pomagale pri obvladovanju povečanega prometa skozi Hormuško ožino. “Polnili bomo zaloge vseh vrst in ostali na lokaciji, da bo vse potekalo gladko,” je zapisal Trump.

Se bo padec cen nafte poznal na črpalkah?

Ob današnji vnovični podražitvi goriv pri nas se postavlja vprašanje, kako hitro bi se pocenitve lahko poznale na črpalkah v Sloveniji. Kot omenjeno, pa se zgoraj navedene cene nafte brent nanašajo na dobave v juniju.

Ameriška agencija za informacije o energetiki (EIA) je včeraj po pisanju Reutersa objavila mnenje, da bi za popolno obnovo tokov skozi Hormuško ožino tudi v primeru prekinitve ognja potrebovali več mesecev ter da bo negotovost glede prihodnjih motenj v oskrbi cene nafte do konca letošnjega leta ohranjala nad ravnjo iz časa pred konfliktom. Pri tem je agencija sicer opozorila na veliko negotovost napovedi, saj “tako kot nismo vedeli, kaj pomeni, če je ožina zaprta, ne vemo niti, kako je, če se ponovno odpre”.

Trenutne fizične količine, ki prihajajo v Slovenijo, so kupljene po višjih cenah od trenutnih borznih cen, regulirana prodajna cena pa se oblikuje glede na enotedensko povprečje cen Platts kotacije na mediteranski borzi, zato je pričakovati, da bodo cene na črpalkah tudi ob morebitnem trajnejšem padcu cen na globalnih trgih še nekaj časa ostale visoke.