Plače in pokojnine v 2026: komu bo v žep kapnilo več?

Plače v Sloveniji bodo, vsaj po agregiranih kazalcih, tudi v 2026 rasle, a bolj umirjeno kot v preteklih letih. Evropska komisija napoveduje, da se bodo plače v Sloveniji zvišale za 5,7 odstotka, predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile in rasti plač v javnem sektorju po reformi plačnega sistema.

Banka Slovenije ocenjuje, da se bodo plače v zasebnem sektorju povečale za dobre štiri odstotke, medtem ko bo v javnem sektorju rast višja (več kot šestodstotna), zaradi nadaljevanja plačne reforme.

Komu se bo plača zvišala

1. Zaposleni v javnem sektorju

V javnem sektorju se bodo veliko zaposlenim plače dvignile samodejno. V letu 2026 sta namreč predvidena dva plačna dviga, prvi 1. junija in drugi 1. decembra.

Junija 2026 bodo uslužbenci, ki jim še pripada povišica, dobili 12 odstotkov razlike med prejšnjo in novo plačo, vendar ne manj kot 70 evrov (če preostanek razlike ne dosega 70 evrov, se izplača v celoti). Decembra pa bo izplačanih 15 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 50 evrov. Kasneje sledita še dva dviga, in sicer 1. januarja 2027 ter 1. januarja 2028.

2. Zaposleni z nižjimi plačami

Dvig najnižjih plač bo spodbudila tudi sprememba minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec bo socialnim partnerjem predlagal, da bi jo zaokrožili pri 1.000 evrih neto, kar je približno 110 evrov več kot znaša zdaj. Sindikati po pričakovanjih želijo več, delodajalci manj, dokončna številka bo znana konec januarja.

Po analizi Umarja dvig minimalne plače praviloma vpliva na dvig plač do deset odstotkov nad minimalno, saj morajo delodajalci ohranjati plačna razmerja.

3. Zaposleni v panogah s pomanjkanjem kadra

Zaradi velikega pomanjkanja kadra v mnogih segmentih se je v zadnjih letih okrepila pogajalska moč zaposlenih. V nekaterih panogah, kot so zdravstvo, gostinstvo in turizem, gradbeništvo, je v zadnjih letih tudi ta dejavnik poganjal rast plač.

Nižja dohodnina

Na neto plače vseh zaposlenih bo v 2026 vplivala uskladitev davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine, ki se bodo zvišale za 5,55 odstotka.

Zaposleni z minimalno plačo bo pri neto plači pridobil okoli 220 evrov letno, zaposleni s povprečno plačo okoli 130 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa okoli 250 evrov letno, so izračunali na ministrstvu.

Višja plača, večja kupna moč?

Ali se splošna rast plač in usklajevanje dohodninskih razredov prelijeta tudi v višjo kupno moč, je odvisno od različnih dejavnikov.

Prvi je osebna inflacija; v Sloveniji so v lanskem letu še vedno močno rasle cene hrane, zvišujejo se tudi drugi stroški blaga in predvsem storitev. Inflacija lahko ‘poje’ vsaj del zvišanja dohodka.

Drugi so posredni učinki rasti plač: višja povprečna plača v letu 2025 namreč pomeni samodejno višanje nekaterih obveznosti. Omenimo minimalne prispevke za samozaposlene in obvezni zdravstveni prispevek, ki se bosta spomladi uskladila z rastjo povprečne plače v lanskem letu.

Višje plače se pogosto prelijejo tudi v dražje vrtce in druge storitve, za katere je delo pomemben del stroškovne cene.

Višji dohodki pa lahko vplivajo tudi na preskok v višji dohodninski razred (in s tem višjo obdavčitev) ali (ne)upravičenost do različnih transferjev.

Pokojnine se bodo usklajevale drugače

Pokojnine se vsako leto uskladijo z rastjo plač in inflacijo, a se z letošnjim letom spreminja formula. S 1. januarjem 2026 se bo začela uporabljati jeseni sprejeta prenova pokojninske zakonodaje (ZPIZ-2O), ki predvideva usklajevanje polovici rasti bruto plače med januarjem in decembrom preteklega leta ter polovici rasti cen življenjskih potrebščin v istem obdobju. Stopnjo uskladitve bo na podlagi podatkov Statističnega urada določil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), objavljena pa bo v drugi polovici februarja. Uskladitev bo tako prvič izvedena pri februarskem izplačilu.

Do zdaj so znani podatki o plačah v prvih desetih mesecih, ki kažejo na 7-odstotno rast, medtem ko je že znano, da je bila povprečna inflacija v 2025 2,4-odstotna. Če upoštevamo te podatke (ponovno poudarimo, da še niso dokončni), bo uskladitev 4,7-odstotna. Pri pokojnini v višini 500 evrov to pomeni dodatnih 23,5 evra pokojnine mesečno, upokojenec s tisoč evri pokojnine pa bo mesečno dobil 47 evrov več.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je sicer v finančnem načrtu predvidel petodstotno uskladitev. Če metodologije ne bi spreminjali, bi bila uskladitev zaradi večje teže rasti povprečne plače nekoliko višja.

Tako kot v 2025 bosta izplačana tudi letni in zimski dodatek. Letni dodatek bodo prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v znesku od 160 do 470 evrov. Zimski dodatek, ki bo izplačan konec leta, bo znašal 170 evrov.