Pivovarji vladi: 30 tisočakov pomeni dva zaposlena manj. Kako odgovarja vlada

S 1. junijem v veljavo stopajo višje trošarine za pivo, ki se bodo zvišale za sedem odstotkov. Pivovarji, ki jih pestijo tudi vse večji proizvodni stroški, so o posledicah danes spregovorili na novinarski konferenci Združenja slovenskih pivovarn.

Kot so uvodoma povedali, je trenutna trošarina že višja od stroškov vseh surovin za izdelavo piva. Državi gre trenutno 45 odstotkov cene steklenice piva na trgovski polici. Obstoječa trošarina je višja tudi od vseh sosednjih držav – za 70 odstotkov višja kot v Italiji, za 140 odstotkov višja od hrvaške, za 150 odstotkov višja od avstrijske in za 180 odstotkov višja od tiste na Madžarskem.

Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je pojasnila, da slovensko pivovarstvo v državni proračun prispeva 290 milijonov evrov, od tega 90 milijonov evrov prek trošarin. Številka naj bi se zdaj povišala za še sedem odstotkov.

“Že zdaj je bilo preveč, to pa je kaplja čez rob. Zato poudarjamo, da je to morda zadnji žebelj v krsto pivovarstva,” je dejala Zagorc. “Pivovarski sektor se dejansko počuti kot molzna krava, kjer se lahko vzame denar, če ga Sloveniji primanjkuje.”

V Sloveniji je plačilu trošarin zavezanih 94 pivovarn. Med njimi je ena večja, Pivovarna Laško Union, vse ostale pa so kraft pivovarne, ki zagotavljajo delovna mesta tudi na periferiji, je navedla Zagorc.

Trošarine ali nova delovna mesta?

Predsednik Združenja slovenskih pivovarn in solastnik ene največjih in najbolj znanih slovenskih pivovarn Reservoir Dogs iz Nove Gorice Andrej Sluga je pojasnil, da “osnovni problem ni v samem dvigu trošarin, ki se v današnjem svetu morda zdi minoren, ampak v tem, da se dviga trošarina, ki je že tako med višjimi v EU in z naskokom višja od vseh okoliških držav”.

Obregnil se je tudi ob izkrivljeno predstavljanje pomena dviga trošarin, da “govorimo o nekaj centih”. Izpostavil je primer svoje pivovarne Reservoir Dogs: “Naša trošarina je za dve bruto plači na leto. Dva mlada Slovenca v Novi Gorici na periferiji bi lahko delala, če bi bila trošarina nič. Če bi bila pol nižja, kot je v Italiji, pa bi imeli eno dodatno delovno mesto. Odločevalce zato pozivam, naj premislijo, ali je bolj pomembno pobrati za 30.000 evrov trošarin ali jih vložiti v delovna mesta v Novi Gorici.”

Podjetje Byra, ki je lastnik pivovarne Reservoir Dogs, je imelo lani 778 tisoč evrov prihodkov in 13 tisoč evrov čistega dobička. Leto prej pa 882 tisoč evrov prihodkov in 37 tisoč evrov čistega dobička.

Na argument, da mali pivovarji že tako plačujejo pol manjše trošarine kot veliki pivovarji, pa Sluga odgovarja, da to poslovno gledano zaradi obsega in načina proizvodnje, enostavno ni noben poseben popust.

Kaj pa vino?

Sluga je povedal še, da smo poleg Grčije edina država v EU, ki ima samo visoke trošarine na pivo, ne pa tudi na vino in zato dodaten dvig trošarin označil za diskriminatoren. “Naš sektor v proračun (s trošarinami, op. a.) prispeva med 80 in 90 milijonov letno, sektor vina pa trenutno nič. In ko govorimo o neki poštenosti, to dejstvo bode v oči,” pravi.

“Ideja ministrstva, da se s trošarino poveča vstopni prag za uživanje alkohola in da se to zgodi samo za žgane pijače in pivo, ki imajo sicer urejene trošarinske sisteme, ne pije vode. Količina etilnega alkohola, ki ga letno zaužijemo s pivom ali z vinom, je enaka,” je dejal.

Sprva predlagali 25-odstotni dvig trošarin

Prvi osnutek o dvigu trošarin je bil oblikovan decembra 2023. V letu in pol od takrat so po besedah Sluge pristojna ministrstva skušali prepričati, da se uredba ne uveljavi. “V zadnjem letu in pol se nismo pojavljali v medijih in nismo vršili nobenega pritiska. Mislili in upali smo, da smo razumljeni,” je povedal.

Osnovna ideja ministrstva za finance je bil celo 25-odstotni dvig trošarin, kar pomeni, da so jim v določeni meri vseeno prisluhnili, a so pivovarji kljub temu razočarani, saj se zavzemajo za njihovo znižanje. “Ministrstvo in odločevalce pozivamo, naj to trošarino, ki je že tako visoka, znižajo, da lahko ta sektor zadiha,” pravi.

V petih letih tudi za četrtino višji stroški

Sluga je pojasnil, da so se stroški slovenskih pivovarjev od leta 2019 povečali za med 20 in 25 odstotkov, svojih stroškov pa niso uspeli prenesti na potrošnika, saj ima trg svoje zakonitosti. “Pri istih prihodkih, kot so jih imeli 2019, imajo nižje dobičke. Vsak, ki pogleda naše številke, vidi, da smo v krizi,” pravi.

Kot je navedla že Zagorc, so pivovarji vse bolj nerentabilni ob vseh visokih naložbah, ki jih je ta sektor imel. Panoga namreč zahteva visoke vložke v tehnologijo in znanje, nekateri od njih pa zdaj ne dosegajo tistih rezultatov, ki so jih napovedali ob začetku investicije.

V Združenju slovenskih pivovarn pozivajo k iskanju nadaljnjih rešitev in da se uredba, ki bi morala začeti veljati naslednji teden, zaustavi oziroma zamrzne.

Bojijo se, da ne bo dovolj za sinovo plačo

“Ne vidimo več izhoda, če bo šlo tako naprej. Za letos smo načrtovali, da bomo prvič ustvarili 1.250 evrov dobička iz poslovanja, do zdaj je bil poslovni izid iz poslovanja vedno negativen,” je dejal Jože Podobnik, lastnik Pivovarne Zajc iz vasi Reka v občini Cerkno, ki ima sicer drugo zaposlitev, pivovarstvo pa je zadnja leta iz hobija preraslo v družinski posel. 

“Leta 2018 in 2019 smo urejali prostore in vlagali v opremo in pripravljali na start. Leta 2020 so se nam pivovarski trg, gostinstvo in turizem (zaradi epidemije koronavirusa, op. a.) zaprli. Poleg mojih, ženinih prihrankov, prispevkov staršev in prijateljev smo se tudi zadolžili,” je razložil. “Zadnjih pet let smo dobesedno pljuvali kri, imeli negativne rezultate, vlagali iz različnih ‘šparovčkov’. Najbolj ponosen sem bil, ko je pred dvema letoma sin predlagal, da se doma zaposli, da me razbremeni. Z ženo sva naredila vse, da sva ustvarila začetne pogoje, da se je lahko zaposlil v domačem podjetju. Da se je toliko začutil, da ga to toliko veseli, da bo peljal naprej.”

Kot je dejal, zanje dvig trošarine ne pomeni le dveh centov več za vsakega pol litra piva, temveč da ne morejo pokriti stroška minimalne plače, ki jo prejema sin, ta pa si bo moral delo iskati drugje.  

Podatki na Ajpesu kažejo, da je imel njegov espe v letu 2023 175 tisoč evrov prihodkov, lani pa slabih 142 tisoč evrov, obakrat pa dobrih 30 tisočakov izgube. Podobnik je vlado pozval k ponovnemu premisleku glede dviga, ki v veljavo stopi to nedeljo.

Vlada: sledimo ciljem zdravstvene politike

Minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel sta v današnji skupni izjavi za medije dejala, da vlada s trošarinami na tobačne izdelke in alkohol primarno zasleduje cilje zdravstvene politike, medtem ko bi dodatne trošarine na pivo v državno blagajno prinesle predvidenih 6,3 milijona evrov več. Od tega naj bi mali pivovarji skupno plačali 67 tisoč evrov več, kar naj bi v povprečju zneslo okrog 700 evrov na malega pivovarja, ocenjujejo na ministrstvu za finance.

To je precej manj, kot ocenjujejo nekateri mali pivovarji: pri ljubljanskemu Tektoniku na primer pričakujejo dodatni strošek v višini 6.000-7.000 evrov na leto, pivovarna Loo Blah Nah pa ocenjuje, da bo samo mesečni strošek trošarin znašal dodatnih 300 evrov.

Na področju alkohola si “z vidika javnega zdravja želimo takih ukrepov, ki prispevajo k zmanjšanju dostopnosti do alkohola in alkoholnih pijač, predvsem za ranljive skupine, kot so otroki in mladostniki,” je dejala ministrica Prevolnik Rupel, pri čemer je poudarila, da je cenovna politika povezana s povpraševanjem po alkoholu. “Cena je tista, ki predstavlja velik dejavnik za odločitev za pitje, predvsem med mladimi.”

“Slovenija po številu smrti, povezanih z uživanjem alkohola, zaseda prvo mesto v Evropi, s skoraj petkrat višjo stopnjo umrljivosti kot je povprečje EU,” pa sta v skupni izjavi za javnost zapisala predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in predsednica strateškega sveta za prehrano Nataša Fidler Mis.

Trošarine nespremenjene že desetletje

Boštjančič je opozoril, da so v Sloveniji mali pivovarji deležni 50-odstotnega znižanja trošarin, ki ga omogoča uredba EU, kar je najvišja dovoljena olajšava po uredbi. Če se proizvajalci odločijo preliti trošarino v višje maloprodajne cene in ob predpostavki da ostali stroški ostanejo enaki, bi se po oceni ministrstva pol litra piva s pet odstotki volumenskega alkohola podražilo za 2,6 centa, medtem ko bi se enaka količina kraft piva katerega od malih proizvajalcev podražila za 1,3 centa.

Kot je še dejal, se trošarine na pivo v Sloveniji niso spremenile od leta 2014, medtem ko je inflacija v desetletnem obdobju znašala okrog 25 odstotkov. Zato je strateški svet za zdravstvo sprva predlagal dvig trošarin v višini 25,7 odstotka, a je nato ministrstvo za finance sprejelo kompromisni predlog industriji, ki si ne želi nikakršnega dviga, in zdravstveni stroki, ki si je želela strožjega posega.

“Opravili smo vrsto sestankov z različnimi deležniki, predvsem s strateškima svetoma za zdravstvo in zdravo prehrano. Na teh sestankih so bili izjemno nezadovoljni, da bo vlada posegla samo z dvigom, kjer bo sledila inflaciji, ker je po mnenju teh strateških svetov potrebna vrsta drugih ukrepov, tudi na cenovni politiki, da zmanjšamo porabo alkohola,” je dejal Boštjančič.

Tudi vino je alkohol

Lani je ministrstvo za finance s trošarinami na alkoholne pijače pobralo slabih 124 milijonov evrov, od tega skoraj 89 milijonov evrov od piva, a le okrog 950 tisoč evrov od malih proizvajalcev.

Boštjančič je naslovil tudi očitek pivovarjev, da je njihov sektor obremenjen s trošarinami, medtem ko je vino izvzeto iz režima trošarin, sploh ko ukrep utemeljujejo z javnim zdravjem. Kot je dejal, je bil v okviru pogovorov s strateškima svetoma na mizi tudi predlog takšnih dajatev, a je vino “zaradi zgodovinskih razlogov” in vprašanj kmetijske politike po zakonu obravnavano drugače. Za uvedbo trošarin na vino bi tako bila potrebna sprememba zakona, so pojasnili na ministrstvu. “Seveda ne gre zanikati, da je vino tudi alkohol in kot tako škoduje zdravju,” je še dejal minister Boštjančič.

Na ministrstvu upajo, da bodo višje trošarine na alkohol, tako kot lanski dvig DDV na sladke pijače, imele učinek tako na potrošnika kot na proizvajalce. Za slednje je Boštjančič dejal, da bi se lahko odzvali tudi z zniževanjem vsebnosti alkohola v pivu, kar bi bilo v skladu s cilji uredbe. Pri pivovarni Tektonik so za Forbes Slovenija dejali, da razmišljajo o takšnem ukrepu.