Obvezna božičnica prvič črno na belem: kaj piše v osnutku zakona

Delodajalci in sindikati včeraj na ločenih sestankih s premierjem Robertom Golobom niso dobili osnutka v četrtek sprejetega zakona o zimskem prejemku. Zvečer pa so jim ga z Gregorčičeve vendarle poslali, poročajo Finance.

Gre za zakonodajno podlago za tako imenovano obvezno božičnico. Ta bo, kot je vlada že sporočila v četrtek, morala biti izplačana najpozneje do 18. decembra vsako leto (lahko pa tudi kadarkoli pred tem).

Znašala bo najmanj polovico minimalne plače, kar je letos 639 evrov. Znesek bo do višine polovice minimalne plače oproščen davkov in prispevkov, tako da bo bruto enak neto izplačilu.

Za zasebni sektor dve možni izjemi, …

Podjetja so do novega ukrepa kritična predvsem zaradi hitrosti uvedbe. Premier Golob je možnost uzakonjenja nove pravice napovedal sredi septembra, torej le tri mesece pred rokom za izplačilo, ki lahko v nekaterih podjetjih doseže tudi milijonske zneske.

Primer: mariborski UKC bo po poročanju TV Slovenija božičnica stala okoli 2,5 milijona evrov, UKC Ljubljana pa okoli 5,5 milijona, zreški Unior mora najti 800 tisoč evrov.

Delodajalska združenja opozarjajo, da bi nepredvidena obveznost lahko bila usodna za katerega od podjetij, ki že posluje na robu.

Zakonski predlog po poročanju Financ določa dve izjemi za take primere. Prva je, da lahko delodajalec izjemoma, v primeru nelikvidnosti, določi poznejši rok izplačila. Tu predlog sledi ureditvi pri regresu. A podobno kot pri regresu se lahko izplačilo zamakne le za nekaj mesecev, do 31. marca v naslednjem koledarskem letu.

V letošnjem letu bo po pisanju Financ veljala še ena izjema, in sicer bodo lahko podjetja v težavah izplačala božičnico v višini 160 evrov na zaposlenega. To pa ne bo mogoče, če je podjetje letos oziroma bo do 31. marca 2026 sprejelo izplačilo dobička, kupovalo lastne delnice ali deleže, izplačevalo nagrade poslovodstvu ali kakšne druge nagrade, denimo opcije.

Kako bo podjetje dokazovalo, da je nelikvidno oziroma “v težavah”, za zdaj ni znano. Tu povejmo še, da možnosti znižanega izplačila nasprotujejo sindikati, ki menijo, da bi vsi delavci morali dobiti enak znesek.

Kot je bilo v preteklosti že povedano, se božičnica všteva v nagrado za poslovno uspešnost, ki velja že zdaj in je do višine povprečne plače (okoli 2.500 evrov bruto) obdavčena samo s prispevki. A kaj, če je nekdo letos že izplačal poslovno uspešnost v tej višini? Kot pišejo Finance, bo delodajalec v tem primeru vseeno moral izplačati še dodatno obvezno božičnico v višini 639 evrov bruto.

… za javni sektor nobene

Finance pišejo, da za javne uslužbence možnosti zamika plačila ni. Pravico do zimskega prejemka bodo imeli tudi funkcionarji.

Strošek za letošnje leto, ki je ocenjen na 118 milijonov evrov, bo v celoti kril proračun. Ta bo tako plačal tudi božičnice za zaposlene v šolah, vrtcih, zdravstvenih zavodih, na občinah …, ki se sicer financirajo iz občinskih proračunov, javnih zavodov …

Po poročanju STA bi morale občine tako finančnemu ministrstvu najpozneje do 19. decembra poslati zahtevek za povračilo, ministrstvo pa naj bi jim sredstva povrnilo najpozneje do 31. decembra. V primeru, da ima posredni uporabnik občinskega proračuna, denimo neka osnovna šola ali vrtec, več občin ustanoviteljic, bi morale te skleniti dogovor, katera od njih bo zagotovila sredstva za zaposlene, ta dokument pa nato predložiti zahtevku, posredovanemu ministrstvu za finance.

Podobna ureditev kot pri občinah je načrtovana za izplačilo zimskega prejemka delavcem pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, posrednih uporabnikih, katerih ustanovitelj je država, in za delavce v javnih gospodarskih zavodih, navaja STA.

Resorna ministrstva bi po predlogu zakona v svojem finančnem načrtu zagotovila pravice porabe zase in vse posredne proračunske uporabnike, katerih ustanovitelj je država. V primeru, da sredstev ne bi mogla zagotoviti s prerazporeditvami pravic porabe, bi se jim sredstva razporedila iz splošne proračunske rezervacije. Roki za vložitev zahtevkov in za povračilo sredstev bi bili enaki kot pri občinah, piše STA.

Za zdaj sicer ni znano, kako bo ministrstvo za finance zagotovilo denar za to izplačilo, ki v veljavni različici proračuna za letošnje leto seveda še ni predvideno. “Ko bo nova zakonska obveznost sprejeta, bomo pravice porabe zanjo zagotavljali s prerazporeditvami iz postavk, kjer bo poraba nižja od načrtovane,” so nam z ministrstva sporočili pred tednom dni.

Predvidene tudi kazni

V predlogu zakona so po poročanju STA navedene tudi kazni. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, bi bil lahko za neizplačilo zimskega prejemka kaznovan z globo v višini od 3.000 do 20.000 evrov.

Odgovorno osebo neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma javnega gospodarskega zavoda, ki državi ali občini izstavi zahtevek za vračilo stroškov zimskega prejemka iz državnega proračuna v znesku, ki ne izkazuje upravičenih stroškov, bi medtem lahko doletela globa v višini od 1.500 do 8.000 evrov.

Tesna časovnica

Socialni partnerji naj bi zakonski predlog obravnavali na seji konec oktobra. Po tej želi vlada predlog zakona poslati v Državni zbor (DZ). Ta bi o predlogu verjetno odločal na novembrski seji. Tu je pričakovati, da bo predlog sprejet, saj ima koalicija večino. Kasneje lahko državni svet vloži veto, kateremu sledi ponovno odločanje v parlamentu.