Novo regulacijo cen goriv, ki dviga prah, pojasnili s staro raziskavo

Vlada je v začetku junija sprejela novo uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero je podaljšala regulacijo višine marž za pogonska goriva za pol leta ter jo hkrati razširila tudi na črpalke ob hitri cesti in avtocesti.

Tako so od 18. junija cene bencina, dizla in kurilnega olja na vseh črpalkah v državi enake. Širitev regulacije je vplivala na Petrol in MOL Slovenija, ki imata črpalke ob avtocestah, kjer do zdaj regulacije ni bilo. Marže so po grobi oceni znašale med 20 in 30 centov pri litru goriva. Po novem pa so marže tudi na teh črpalkah nekaj manj kot deset centov za vsak prodan liter.

Vlada: Odločili smo se na podlagi analize

Podpredsednik vlade Matej Arčon je junijsko odločitev vlade pojasnil z besedami, da je glavni cilj vlade ohraniti nižje cene za ljudi. Dodal pa je tudi, da so se za širjenje regulacije odločili na podlagi analize ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

A marsikdo se je nad odločitvijo čudil; dejstvo je, da so že nekaj časa na avtocestnih črpalkah točili bolj ali manj tuji tovornjakarji in tranzitni potniki, medtem ko so domačini obiskovali črpalke zunaj avtocest. Poleg trgovcev je lahko na slabšem tudi država, ki prek davkov in dajatev pobere okoli tri petine maloprodajne cene litra goriva, poleg tega je delničar v Petrolu.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Jaklič je za Forbes Slovenija dejal, da odločitev vlade nima pravega ekonomskega in socialnega smisla. “Odločitev o deregulaciji na avtocesti je bila sprejeta pred časom in so se je državljani navadili. Dobiček, ki naj bi ga Petrol zdaj izgubil, so na avtocesti plačali predvsem tujci. In ta dobiček bi šel tudi državi, ki je največji lastnik,” je dejal.

Ko so premierja Goloba v Odmevih na zadnji junijski dan vprašali, kje je z javnofinančnega in makroekonomskega vidika smisel v vladni pocenitvi goriv na avtocestah, je dejal, da se nafta predvsem zaradi zaostrovanja na Bližnjem vzhodu draži.

“Zato se je vlada odločila, da zadrži regulacijo goriv in zato smo jo tudi razširili še na avtoceste, da imamo stvari pod nadzorom z vidika bodočih podražitev, ki bi se lahko zgodile zaradi zaostrenih razmer in vojne na Bližnjem vzhodu. To je glavni in edini razlog,” je zatrdil in dodal, da lahko v primeru umiritve razmer ukrepajo.

Boj za prevlado?

Petrol se je na novo uredbo odzval z več ukrepi. Začasno so zaprli štiri črpalke, in sicer v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Solčavi in v Podkorenu, kar je ponekod sprožilo ogorčenje lokalnega prebivalstva. Pravijo, da so zaustavili naložbe v Sloveniji, čeprav tega, katere to so, ne razkrijejo, oklestili naj bi tudi sponzorstva in donacije. Ta teden je član uprave Petrola Jože Smolič napovedal, da obstaja tveganje, da bo Petrol zaprl še kakšno črpalko, kar je premier Robert Golob včeraj označil za izsiljevanje.

Kot smo pisali, pa so poznavalci dogajanja v državnem gospodarstvu prepričani, da je tako vladno zaostrovanje regulacije cen goriv kot Petrolovi ukrepi, ki so sledili, posledica dlje časa trajajočega spora med upravljalci državnega lastniškega deleža na eni strani ter velikimi zasebnimi lastniki z Darijem in Vesno Južna na čelu in vodstvom Petrola na drugi.

Da gre torej pri vsem skupaj predvsem za boj za prevlado v podjetju, v katerem ima država sicer 32 odstotkov lastništva (toliko znaša skupni delež Slovenskega državnega holdinga (SDH), Republike Slovenije in Kapitalske družbe), a že dolgo časa nima upravljavske moči.

Kaj je pisalo v gradivu za vlado

Ker se marsikdo čudi vladni potezi, smo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo prosili, da nam posreduje analizo, ki jo je Arčon omenjal kot podlago za širitev regulacije.

Iz odgovora ministrstva, ki ga vodi Bojan Kumer, izhaja, da kakšne analize ministrstvo ni izvedlo. V gradivu za sejo vlade pa se ministrstvo sklicuje na raziskavo trga pogonskih goriv, ki jo je decembra 2021 izvedla Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) in je pokazala na veliko koncentracijo na trgu pogonskih goriv.

V omenjeni raziskavi je po navedbah v gradivu agencija ugotovila, da je “trg visoko koncentriran (in se še koncentrira), zanj je značilno majhno število udeležencev z visokimi tržnimi deleži, kar velja predvsem za enega (največjega) ponudnika oziroma dva skupaj, ki obvladujeta večji del trga”.

Nadalje v gradivu piše, da predlagatelj – torej ministrstvo – “ocenjuje, da so ukrepi v uredbi sorazmerni, saj meni, da v kolikor se ne bi predlagale omejitve drobnoprodajnih cen, bi se le-te zvišale bolj, kar bi lahko imelo vpliv na stroškovni vidik potrošnikov in gospodarstva”.

V poglavju vsebinske obrazložitve je pojasnjeno, kako se oblikuje cena naftnih derivatov, ter ponovno navedeno, da bi se cene v primeru odprave regulacije zvišale: “V primeru, da se z uredbo ne bi oblikovala najvišja cena na trgu, bi se drobnoprodajne cene bencina, plinskega olja za pogon in ogrevanje zvišale. Na današnji dan so po oceni drobnoprodajne cene na bencinskih servisih na avtocestah znatno višje.”

Gradivo so pripravili minister Kumer, državna sekretarka Tina Seršen, generalni direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc in sekretar v Šolinčevem direktoratu Silvo Škornik.

Sklicevanje na tri leta in pol staro raziskavo

Ministrstvo se je torej pri utemeljivi odločitve, ki jo je sprejelo tik pred iztekom regulacije, sklicevalo na tri leta in pol staro raziskavo varuha konkurence. Ta govori o oligopolnih razmerjih na trgu pogonskih goriv, ki pa veljajo že desetletja in so tudi javnosti dobro poznana. Ne pojasni pa, zakaj širitev regulacije.

Še bolj pa čudi hitenje s postopki, saj izrednih razmer na trgu ni bilo. Po junijskem glasovanju je gospodarski minister Matjaž Han, ki je edini glasoval proti uredbi, nakazal, da niso bili spoštovani zakonsko predvideni koraki.

“Govora je o zahtevni metodologiji izračuna cen naftnih goriv, spremembe katere bi morali natančno preučiti. Mi pa smo v zadnjih nekaj dneh dobili štiri različne predloge uredbe. Zadnjega predloga, ki je bil sprejet na seji vlade, pred sprejemom nismo mogli predebatirati na seji sveta za cene,” je dejal Han.

Dejal je, da bi se to lahko izkazalo za problematično, če bi trgovci sprožili pravne postopke zoper uredbo. Zakon o kontroli cen namreč določa, da mora svet obravnavati vse predloge za ukrepe kontrole cen ter podati stališče.

Dodajmo še, da so se cene od uvedbe regulacije dvakrat zvišale, čeprav je vlada zmanjšala trošarine. V torek pa naj bi se po napovedi Financ nekoliko znižale.