Mlada Slovenka se je znašla na elitnem seznamu inovatorjev

Slovenka Teja Potočnik je ena od desetih nominirancev nagrade Evropskega patentnega urada za mlade izumitelje, za katero se je potegovalo 450 prijavljenih kandidatov. Urad nagrajuje svetovne inovatorje, mlajše od 30 let, ki razvijajo tehnološke rešitve za globalne izzive, ki jih prinašajo cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Kot so v obrazložitvi zapisali podeljevalci, Teja Potočnik z izumom avtomatske programske platforme, ki povečuje natančnost pri izdelavi polprevodniških naprav na osnovi nanomaterialov, prispeva k premoščanju vrzeli med raziskovalnimi preboji in industrijsko uporabo.

Napredne polprevodniške tehnologije bi lahko omogočile hitrejše, manjše in energetsko učinkovitejše izdelke, kot so napredni slikovni senzorji ali kvantne naprave. Poleg tega naj bi po podatkih Deloitta proizvodnja polprevodnikov do leta 2030 ustvarila 100 tisoč novih delovnih mest po vsem svetu, zlasti v tehničnih vlogah, ki podpirajo avtomatizirane in nanotehnološke industrije, so še navedli v obrazložitvi izbora.

Start up ustanovila med doktorskim študijem

Potočnik, ki je med doktorskim študijem na univerzi Cambridge ustanovila start up Nanomation in ga tudi vodi, se je predlani uvrstila na prestižni Forbesov seznam 30 pod 30. Konec lanskega leta pa je z ekipo Nanomation zmagala na tekmovanju v Berlinu in si s tem priborila možnost za 850.000 evrov investicije.

Lani je v intervjuju za Forbes Slovenija podrobneje pojasnila svojo rešitev, ki jo je razvila v okviru doktorata:

“V industriji polprevodnikov je kot material še vedno najbolj uporabljan silicij, vendar prihajajo v osredje razni nanomateriali, ker imajo večji razpon lastnosti. Dejstvo pa je, da je zelo težko z njimi delati. Rast večine nanomaterialov poteka na silicijevih vzorcih v vakuumskih komorah, kjer se njihove lastnosti lahko nadzorujejo s pomočjo različnih sinteznih parametrov. Ko sem pripravljala doktorat, sem nekaj mesecev samo sedela za mikroskopom v laboratoriju in ročno iskala nanostrukture na silicijevih vzorcih.

Na njih zrastejo polprevodni nanomateriali na čisto naključnih lokacijah. Na enem centimetru jih je lahko deset tisoč ali celo sto tisoč. Ker jih s prostim očesom ni mogoče videti, jih je treba skozi mikroskop locirati in karakterizirati njihove lastnosti. Ko najdeš nanomateriale, ki so uporabni za elektroniko, jih je potrebno ali ročno prestaviti in integrirati v elektroniko ali pa okoli njih ustvariti elektronsko vezje.

Ker je bilo vse skupaj delovno zelo naporno, sem poiskala način, da bi ta proces pospešila. Razvila sem programsko opremo, s katero sem avtomatizirala iskanje nanomaterialov. S tem se tudi pospeši proizvodnja polprevodnikov na osnovi nanomaterialov. Če poslikate silicijev vzorec, ta programska oprema oziroma postopek procesiranja slik poišče nanostrukture, ki jih potrebujete za posamezne aplikacije v elektroniki in tudi samodejno nariše vezje, ki se nato uporabi v proizvodnji.”

Iščejo proizvajalce, s katerimi bi sklenili partnerstva

Nanomation trenutno aktivno išče proizvajalce polprevodnikov, s katerimi bi lahko sklenili partnerstva.

“V industriji je pomembna zanesljivost, ponovljivost in integracija v proizvodne procese. Ne glede na to, kako dobra je tehnologija, ni toliko vredna, če ni mogoče razširiti njene uporabe. Zato se ne osredotočamo le na zmogljivost, temveč tudi na zanesljivost in integracijo v proizvodnjo,” je pojasnila Potočnik.