Nove spodbude za gospodarstvo: iz holdinškega sklada na voljo 280 milijonov evrov
Za pomoč malim in srednje velikim podjetjem bo v holdinškem skladu rezerviranih 127 milijonov evrov, za raziskave in razvoj pa 68,8 milijona evrov.
Da bi lahko odgovorilo na vse izzive, ki smo jim priča, bo SID banka gospodarstvu v okviru novega holdinškega sklada ponudila za skupaj 280 milijonov evrov spodbud. Sredstva bodo namenjena ugodnim posojilom, kombinaciji posojil in nepovratnih sredstev ter bančnim garancijam s subvencijo obrestne mere, je po poročanju STA povedal gospodarski minister Matjaž Han.
Holdinški sklad bo oblikovan na podlagi sporazuma o financiranju za finančne instrumente 2021-2027, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport prejšnji teden podpisalo s SID banko. Han je danes na novinarski konferenci povedal, da bo ministrstvo vanj vplačalo 190 milijonov evropskih kohezijskih sredstev, skupaj z vplačili izbranih zasebnih finančnih posrednikov pa se bo do leta 2029 v njem zbralo 280 milijonov evrov.
Od tega bo za raziskave in razvoj namenjenih 68,8 milijona evrov, za mala in srednje velika podjetja pa 127 milijonov evrov. Za prehod v krožno gospodarstvo, predvsem za lesnopredelovalno industrijo, bo na voljo 44,1 milijona evrov, za energetsko prenovo stavb poslovnih subjektov je rezerviranih 21,9 milijona evrov. Z 11,3 milijona evrov bodo podprli projekte, ki bodo prispevali k izvajanju trajnostnih urbanih strategij v mestnih občinah.
Sklad bo upravljala SID banka
Holdinški sklad bodo upravljali v SID banki, kjer že imajo izkušnje z upravljanjem sklada skladov, ki se je oblikoval na podlagi leta 2017 podpisanega sporazuma o financiranju za finančne instrumente 2014-2020, navaja STA. “Od leta 2017 smo v SID banki upravljali s 318 milijonov evrov kohezijskih sredstev, skupaj smo s sodelovanjem zasebnega kapitala investirali 550 milijonov evrov,” je povedal predsednik uprave SID banke Borut Jamnik.
Kot je dodal, je bilo v tem okviru sklenjenih kar 12.000 poslov, ki so omogočili dostop do financiranja številnim podjetjem, občinam in javnim ustanovam. Največjo pozornost so pri tem posvetili področjem, na katerih so bile zaznane največje tržne vrzeli, to so raziskave in razvoj, mala in srednje velika podjetja, energetska učinkovitost javnih stavb in urbani razvoj. “Ti finančni instrumenti niso pomenili zgolj sredstev, ampak so omogočili predvsem nižje obrestne mere, daljše ročnosti kreditov in nižje zahteve po zavarovanju,” je povzel Jamnik.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je spomnil, da je vsak kohezijski evro dobro naložen, če iz njega nastane 2,7 evra dodatnega BDP na ravni EU, še povzema STA.
BONUS VIDEO: Pet dejstev, ki jih morate vedeti o ameriških carinah
