Nova proračunska realnost: kakšen minus bo v državni blagajni letos, kakšen v 2026

Vlada je po informacijah Forbesa Slovenija danes soglasno potrdila predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, ki jih mora zdaj potrditi Državni zbor (DZ). Pridobili smo dokumentacijo, ki kaže, ali letošnje dogajanje v proračunu sledi napovedanemu in tudi kako bi vlada spremenila proračun za prihodnje leto.

Najprej stanje za letos: ministrstvo za finance ocenjuje, da bodo tako prihodki kot odhodki manjši kot v sprejetem proračunu za letošnje leto, ki so ga poslanci potrdili decembra lani.

Prihodki naj bi znašali 14,95 milijarde evrov, tri mesece pred koncem leta napoveduje ministrstvo, medtem ko so bili načrtovani v višini 15,22 milijarde evrov. Odhodki naj bi znašali 16,95 milijarde evrov. Vlada je načrtovala, da bodo dosegli 17,1 milijarde evrov.

Primanjkljaj naj bi tako znašal dve milijardi evrov, kar je več od načrtovanega (1,87 milijarde evrov). Lani je bil končni minus v državni blagajni 796 milijonov evrov.

Močen dvig izdatkov v 2026

Za prihodnje leto pa vlada dviguje predvidene odhodke za več kot pol milijarde evrov, s 17,12 milijarde evrov na 17,67 milijarde evrov.

Največje povečanje je na postavki transferjev. Tako je v načrtu za 217 milijonov evrov več plačil izvajalcem javnih služb, za 158 milijonov evrov več vplačil v sklade socialnega zavarovanja. Za 115 milijonov evrov pa se povečujejo investicijski transferji občinam. Namesto 621 milijonov evrov bomo v proračun Evropske unije (EU) vplačali 733 milijonov evrov, torej za 112 milijonov evrov več.

Vlada v načrtu za prihodnje leto povečuje tudi izdatke za plače, in sicer z 1,729 na 1,784 milijarde evrov, torej za okoli 65 milijonov evrov. Za 30 milijonov evrov se povečujejo tudi izdatki za prispevke in dajatve za javne uslužbence.

Tu povejmo, da obvezna božičnica, ki bi pomenila za 118 milijonov evrov dodatnih izdatkov za nakazila javnim uslužbencem, hkrati pa povzročila tudi izpad pri dohodnini, še ni vključena. Ministrstvo praviloma upošteva že uzakonjene obveznosti. Predlog obvezne božičnice morajo predebatirati socialni partnerji, šele nato sledi sprejem v Državnem zboru (DZ).

Poleg tega se tako letos kot prihodnje leto načrtuje krčenje proračunske rezerve, ki naj bi konec tega leta znašala 1,06 milijarde evrov, konec prihodnjega leta pa 902 milijona evrov.

Manj davčnih prilivov

Na prihodkovni strani pa vlada pričakuje 15,56 milijarde evrov prilivov, 340 milijonov evrov manj od dosedanjih 15,9 milijarde evrov. Razlog so manjši pričakovani prilivi iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Dohodninski prilivi naj bi tako ostali na nivoju letošnjega leta, prilivi od davka na dohodke pravnih oseb pa bi se glede na letos zmanjšali z 1,84 milijarde evrov na 1,72 milijarde evrov.

Pri davku na dodano vrednost vlada pričakuje za 122 milijonov evrov manj prilivov (namesto 5,98 milijarde zdaj na tej postavki piše 5,86 milijarde evrov).

Kljub zaostrovanju gospodarskih razmer pa načrtovalci proračuna pričakujejo za kar 150 milijonov evrov več prilivov od dividend državnih podjetij (z 250 na 400 milijonov evrov).

Za naslednje leto načrtovani primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov, bi se tako po predlogu proračuna, ki ga danes potrjuje vlada poglobil na 2,1 milijarde evrov. To je še 100 milijonov evrov več kot je načrt za letos.

Načrtovani proračun še kaže, da država zmanjšuje vlaganja v lastniške deleže podjetij v lasti države in občin. Prej je za ta namen predvidela 313,5 milijona evrov, zdaj je to zmanjšala na 130 milijonov evrov.