Normiranci: kako rastejo njihovo število in zaslužki, kje jih je največ
Število normirancev se je v zadnjih petih letih podvojilo, prav tako so se skoraj podvojili njihovi prihodki. Tudi število tistih z letnimi prihodki nad 100.000 evrov hitro raste.
Paket davčnih sprememb, ki ga bo vlada po napovedih potrjevala danes na dopisni seji, med drugim močno spreminja sistem normirancev. Do tega (kakor tudi do celotnega paketa) so kritični v gospodarskih združenjih.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije denimo se zavzemajo, da se sistem normirancev ohrani nespremenjen. Večkrat so opozorili tudi na po njihovem mnenju prepogosto spreminjanje sistema normirancev, kar poslovno okolje dela nepredvidljivo.
Sprva vlada ni predvidela prehodnega obdobja, nato pa ga je tudi zaradi številnih kritik zadnji hip vendarle dodala. Podrobneje o tem, kako se vstop v sistem normirancev zaostruje in kako bo potekal prehod, si lahko preberete v članku Vlada še ni potrdila davčnih sprememb: za normirance predvideno prehodno obdobje.
Minister: Trenutni sistem nekateri izkoriščajo
Na drugi strani v vladi poudarjajo, da se sistem, ki naj bi administrativno razbremenil male poslovne subjekte pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti, preveč izkorišča za davčno optimizacijo.
“Število zavezancev, vključenih v ta sistem, še vedno narašča (81.111 konec leta 2023) in je že močno preseglo število zavezancev v osnovnem sistemu določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti (51.004 zavezancev konec leta 2023). Sistem ostaja instrument zniževanja davčne obveznosti in preveč odstopa od načela obdavčevanja po ekonomski moči in posledično enake obravnave zavezancev v podobnih dohodkovnih položajih,” so v obrazložitvi, zakaj spreminjajo sistem, zapisali v vladnem predlogu.
Rast od leta 2013
Število normirancev se je začelo povečevati od leta 2013, ko so normirane stroški dvignili s 25 odstotkov na 70 odstotkov. Ta status je še posebej postal privlačen za tiste z nižjimi vhodnimi stroški. Takrat so tudi dvignili prag za vstop v sistem normirancev, in sicer na 50.000 evrov.
Z letom 2015 so normirane stroške dvignili na 80 odstotkov, prihodkovni prag za vstop v sistem pa se je povišal s 50.000 evrov na 100.000 evrov.
Do še ene spremembe je prišlo lani, z lanskim letom normirani odhodki za prihodke, večje od 50 tisoč evrov, znašajo 40 odstotkov; navedeno velja za polne normirance.
Koliko jih je in kakšni so njihovi zaslužki
Preverili smo, kakšno je stanje na področju normirancev – kako raste njihovo število, kakšni so povprečni prihodki in v katerih dejavnostih jih je največ.
Število samostojnih podjetnikov v zadnjih letih konstantno raste. Po podatkih finančne uprave (Furs) je bilo leta 2021 vseh samostojnih podjetnikov, ki so vsaj enkrat v letu oddali obračun stroškov, 132.000, predlani 140.500, lani pa 146.700. V treh letih se je njihovo število povečalo za dobro desetino.
Še hitrejša je bila rast pri normirancih. V primerjavi let 2021 in 2023 jih je več za slabo petino – z 78.500 je število poskočilo na 92.000. V zadnjih petih letih se je njihovo število podvojilo, leta 2021 pa se je prvič zgodilo, da je bilo normirancev oziroma pavšalistov več kot samostojnih podjetnikov. Od takrat se tehtnica le še nagiba na stran normirancev.
Rastejo tudi prihodki normirancev. Leta 2021 so skupaj ustvarili 1,5 milijarde evrov prihodkov, lani pa 2,2 milijarde evrov, kar pomeni skoraj 50-odstotno rast v treh letih. V primerjavi z letom 2018, ko so ustvarili 1,2 milijarde evrov prihodkov, so se torej skoraj podvojili. Povprečno je vsak normiranec lani ustvaril 27.700 evrov prihodkov, kar je 5.000 evrov več kot 2021.
Več kot 1.800 ustvari čez 100.000 evrov na leto
Hitro rastejo tudi prihodkovni rekorderji. Če je bilo še pred štirimi leti 900 takih, ki so imeli več kot 100.000 evrov prihodkov, se je njihova številka lani podvojila – na več kot 1.800. Širši pogled, vključujoč prihodke nad 60.000 evrov, kaže podobno sliko. Leta 2020 je bilo takšnih normirancev 3.400, lani pa več kot 7.300.
Daleč največ normirancev je po klasifikaciji v kategoriji strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kažejo podatki Fursa. Med petimi najbolj številčnimi klasifikacijami jih je več, kot je seštevek preostalih štirih.
V omenjeno kategorijo se uvrščajo oglaševalci, pa tisti, ki se ukvarjajo z inženirskim in tehničnim svetovanjem, arhitekturnim projektiranjem in različnimi računovodskimi dejavnostmi. V tej klasifikaciji dejavnosti je več kot 22.000 normirancev.
Sledi IT panoga z nekaj več kot 7.000 normiranci in nato nato kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti s slabimi 6.000 normiranci.
