Nevladniki: Umeščanje JEK2 napreduje brez javne razprave in analiz

Več nevladnih organizacij poziva, naj se postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za novo jedrsko elektrarno v Krškem (Jek 2) nemudoma ustavi in ljudem omogoči, da na podlagi mednarodno recenziranih študij odločijo o najprimernejšem energetskem scenariju za prihodnost. Podporniki jedrske energije nevladnikom na drugi strani očitajo širjenje neresnic.
Kljub opozarjanju nevladnih organizacij na nujnost transparentne razprave o energetski prihodnosti Slovenije, ki bi morala zajemati najmanj dva scenarija ter vključevati ekonomske, tehnične, družbene, okoljevarstvene in naravovarstvene vidike, se leto dni po odpovedi referenduma o JEK2 projekt umešča v prostor, vsi postopki tečejo, analiz za druge scenarije pa ni.
Prav tako ni javne razprave, politika in investitor referenduma sploh ne omenjata več, je po pisanju STA na današnji novinarski konferenci pred DZ v Ljubljani dejala Sara Kosirnik iz organizacije Greenpeace Slovenija.
“Kot kaže, je naloga državnega sekretarja za nacionalni jedrski program Danijela Levičarja to, da pripelje projekt JEK2 do točke, ko bo dejansko postal edina možna izbira (…) in takrat bodo trdili enako, kot so pred dokončno izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj – da je že prepozno, da bi si lahko premislili,” je bila kritična.
PIC za pridobitev študij na sodišče
Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je pozval, da se umeščanje JEK2 v prostor nemudoma ustavi. Postopki se namreč nadaljujejo, kljub temu da še ni obljubljenih strokovnih podlag, ki bi bile tudi mednarodno recenzirane, za odločanje o različnih scenarijih – denimo JEK2 in obnovljivi viri (OVE) ali samo OVE – niti ni več predvideno, da bi se javnost lahko o tem izrekla.
Gen energija, ki je zaenkrat edini investitor v JEK2, niti na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja ne omogoči dostopa do določenih gradiv, denimo študije o potresni varnosti objekta, zato je PIC začel postopek pred sodiščem, je povedal.

Umanotera opozarja na problem financiranja
Jonas Sonnenschein iz organizacije Umanotera je opozoril, da naj bi bil po časovnem načrtu model financiranja JEK2 znan šele proti koncu leta 2028, že prej pa na vrsto pridejo “tehnične raziskave, pogovori s ponudniki in celo razpis za JEK2”. Tudi investitor je po njegovih besedah potrdil, da bo posebej v prvih 20 letih delovanja JEK2 težko zagotoviti, da ne bo ustvarjal izgube, navaja STA.
Pri reševanju tega izziva bi lahko pomagalo podaljšanje obratovanja obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) še za 20 let, do 2063, a Sonnenschein opozarja, da se tako dobiček iz Neka ne bo mogel uporabiti za financiranje donosnih naložb.

Opozoril je tudi, da bi lahko prestavitev stikališča Elesa, ki naj bi po njegovih besedah stala 250 milijonov evrov, pomenila dodatne stroške in nadaljnje zamude pri izvedbi projekta ter da je cena elektrike pri nas v veliki meri odvisna od proizvodnje na evropskem trgu. To pomeni, da bo treba, če bo stroškovna cena elektrike iz JEK2 višja od cene na trgu, to subvencionirati ali pa da bodo, če bo stroškovna cena elektrike iz JEK2 nižja od cene na trgu, končni porabniki še naprej plačevali višje tržne cene.
Focus: Vključitev ljudi je nujna
Med rešitvami za prehod na OVE v nevladnih organizacijah izpostavljajo energetske skupnosti oziroma energetsko zadružništvo, saj da je vključitev ljudi nujna za uspešen prehod. Boštjan Remic iz Focusa je povedal, da sta se pri nas v zadnjih letih uveljavila dva modela energetskih skupnosti: daljinsko ogrevanje z lesno biomaso in skupnostna samooskrba iz sončnih elektrarn.
A pri slednjih je država dala prednost velikim igralcem iz energetike, ki energetske skupnosti na neki način dojemajo kot konkurenco, je opozoril.
“V praksi je zadružne energetske projekte zelo težko vzpostavljati, ker imajo državni, zasebni ali paradržavni veliki igralci iz energetike svoje interese pri uvajanju sončnih elektrarn in tudi pri uvajanju vetrnih, kar smo nenazadnje videli z zgodbo z vetrno elektrarno v Malem Logu,” je bil kritičen Remic. Velik potencial je za to, da se OVE uvede v korist običajnim ljudem, a država potenciala ne prepoznava oziroma ga zavira, je menil.

Podporniki jedrske energije nevladnikom očitajo širjenje neresnic
Podporniki jedrske energije, združeni v okviru digitalne platforme JedrskaSI, so nad izjavami nekaterih nevladnih organizacij o nelegitimnem nadaljevanju postopkov in pomanjkanju podatkov glede projekta JEK2 začudeni. Takšne navedbe ne držijo in kažejo na zavestno ignoriranje dejstev ter strokovno podprtih informacij, so sporočili.
Pravijo, da je postopek v najzgodnejši fazi in izjemno transparenten, ekonomski argumenti pa da govorijo v prid jedrski energiji. Lani je denimo Eles objavil obsežno študijo stroškov različnih energetskih scenarijev, ki jasno kaže, da je scenarij izključno obnovljivih virov energije najdražji. Nevladne organizacije to študijo in številne druge javno dostopne podatke preprosto ignorirajo, kar po njihovih besedah kaže, da ne gre za resno strokovno razpravo, temveč za ideološko protijedrsko kampanjo.
Spomnili so, da trenutno poteka šele začetni postopek umeščanja JEK2 v prostor, v katerem državni organi proučujejo pobudo investitorja. Javna razprava še vedno poteka. Pri tem so poudarili, da na svetu ni jedrskega projekta, pri katerem bi investitor že v tako zgodnji fazi razkril toliko informacij, kot jih je Gen energija v primeru JEK2. “Trditev, da ni dovolj podatkov, je zato popolna neresnica,” so poudarili.
Z JEK2 bo Slovenija zgradila stabilno osnovo za zeleni prehod, s katero bo mogoče zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in ohraniti energetsko neodvisnost države, so prepričani pri JedrskaSI.
V javni obravnavi še do konca meseca
Javna obravnava pobude za pripravo DPN za JEK2, ki se je začela 1. julija, se bo po enomesečnem podaljšanju končala 30. oktobra. Tako na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je pobudnik priprave DPN, kot na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek priprave DPN, so zatrdili, da bodo pripombe natančno analizirali in nato presodili, katere strokovne podlage je še treba izdelati, še poroča STA.