Nepremičninski davek: koliko plačujejo v sosednjih državah
Avstrija in Italija imata že dolgo davek na nepremičnine, Hrvati ga uvajajo, pri Madžarih pa ga plačujejo le redki.
Dolgo napovedovani nepremičninski davek počasi dobiva svojo obliko. Jutri naj bi ga koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica obravnavale na seji vlade, sledila naj bi tudi predstavitev javnosti.
Na Forbes Slovenija smo prejšnji teden razkrili nekaj podrobnosti. Po naših neuradnih informacijah je bilo vsaj do četrtka v igri več scenarijev, po katerih bi davek na drugo nepremičnino v lasti posamezne fizične ali pravne osebe (in vse naslednje) znašal od enega do dveh odstotkov vrednosti nepremičnine po vrednotenju Geodetske uprave RS (Gurs).
Koalicija naj bi se po besedah naših virov nagibala k 1,45-odstotni obdavčitvi. Ta številka je bila po naših informacijah predstavljena tudi strateškemu svetu. Odprto vprašanje ostaja, ali bodo nepremičnine, ki bodo izpolnile pogoj za obdavčitev, obdavčene z enotno stopnjo ali bo ta progresivna (višja za nepremičnine višje vrednosti). Jani Prednik iz SD je v oddaji N1 STUDIO dejal, da so za enotno stopnjo, Nataša Sukič iz Levice pa je dejala, da bi bila progresivna ureditev bolj pravična, a nadaljevala, da to ne pomeni, da ne bodo podprli enotne stopnje. To je bolje kot trenutna ureditev, meni.
Oddajo praznih stanovanj v najem naj bi spodbudili tudi s tem, da se bo davek od nepremičnine zmanjšal za davek od njenega oddajanja v najem.
Izračun ministrstva za finance je pokazal, da bi enoodstotna obdavčitev prinesla dobrih 400 milijonov evrov, 1,5-odstotna obdavčitev okoli 700 milijonov evrov in dvoodstotna obdavčitev nekaj manj kot milijardo evrov.
Za prvo, torej neobdavčeno nepremičnino, pa naj bi lastniki še naprej plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Z NUSZ so občine lani pobrale 272 milijonov evrov. Stopnje se razlikujejo od občine do občine. Če znesek zbranega nadomestila delimo z 280 milijardami evrov, kolikor so po Gursu vredne vse nepremičnine pri nas, dobimo pavšalen podatek, da povprečna “obdavčitev” nepremičnine pri nas danes znaša 0,1 odstotka.
Za prvo nepremičnino bomo zdaj torej plačevali enako, za drugo in vsako naslednjo pa precej več – predvidoma 1,45 odstotka ocenjene vrednosti. Pri nepremičnini, ocenjeni na 200 tisoč evrov, se letno plačilo zviša z 200 evrov na 2.900 evrov.
Slovenija ima sicer po navedbah mednarodnih organizacij relativno nizke premoženjske davke, zato nam že leta svetujejo, da uvedemo davek na nepremičnine, hkrati pa razbremenimo relativno visoko obdavčitev plač.
Ob začetku javne razprave smo pogledali, ali in kako so nepremičnine obdavčili naši sosedje.
Avstrija
V Avstriji pravno podlago predstavlja zvezni zakon o davku na nepremičnine, ki je prihodek občin, je navedeno na straneh njihove javne uprave. Občine same določijo davčno stopnjo v višini do 500 odstotkov (torej petkratnika) davčne osnove. Ker osnovna davčna osnova za odmero znaša od 0,1 do 0,2 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine, je najvišji letni znesek davka na nepremičnine en odstotek ocenjene vrednosti nepremičnine.
Davek na nepremičnine razlikuje med poslovnimi nepremičninami, stanovanjskimi nepremičninami in kmetijskimi ter gozdarskimi nepremičninami.
Hrvaška
Hrvaška, ki želi z novim davkom doseči podobne cilje kot Slovenija – povečati fond stanovanj za dolgoročni najem in znižati najemnine –, davek uvaja s 1. januarjem. Nepremičninski davek bo zamenjal davek na počitniške hiše. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter.
Določale ga bodo občine, višina davka pa se bo lahko razlikovala tudi med območji znotraj posamezne občine oziroma mesta. Pri najvišji stopnji bo torej lastnik 160 kvadratnih metrov velike hiše plačal 1.280 evrov letno.
Plačila davka bodo oproščene nepremičnine, v katerih imajo lastniki prijavljeno stalno bivališče in v katerih živijo člani družine, pa tudi nepremičnine, oddane v dolgoročni najem (za najmanj 10 mesecev na leto). Plačila davka bodo oproščeni tudi domačini, ki imajo oddajanje stanovanj za dodatno dejavnost in imajo v istem objektu prijavljeno tudi svoje stalno bivališče.
Italija
Zahodni sosedje imajo od leta 2012 tako imenovani Imposta Municipale Unica (IMU). Gre za letni davek na nepremičnine, ki se obračuna na katastrsko vrednost nepremičnine in je prihodek občin.
Prva nepremičnina je praviloma izvzeta iz obdavčitve, izjema so tri kategorije luksuznih rezidenčnih nepremičnin. Splošna stopnja je določena pri 0,76 odstotka, a je odvisna od občine in vrste nepremičnine. Tako se lahko giblje med 0,46 odstotka in 1,06 odstotka.
Izračun je relativno kompleksen, saj je treba stopnjo pomnožiti s koeficientom za izbrano kategorijo nepremičnine (vrednosti koeficientov določa javna agencija) ter vrednost povečati za pet odstotkov.
Madžarska
Naša četrta soseda ne pozna nepremičninskega davka na državni ravni. Imajo pa občine pravico, da po lastni presoji zaračunavajo davek na nepremičnine in davek na zemljišča do določenih meja.
Davek tako plačujejo lastniki nepremičnin ob Blatnem jezeru, a so tisti s stalnim prebivališčem izjema. Za ostale pa se z novim letom davek dviguje na največ 2,9 evra na kvadratni meter. Davek za poslovne nepremičnine znaša 3,6 evra na kvadratni meter.