Nemčija menja prestavo, industrija izgublja osrednjo vlogo
Rast nemškega gospodarstva se je v zadnjih 50 letih upočasnila predvsem zaradi šibke industrije, so zapisali v študiji münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo.
Nemško gospodarsko rast že desetletja zaznamuje postopno upočasnjevanje. Od 1970-ih let se je trendna rast prepolovila – z nekaj več kot treh odstotkov letno v sedemdesetih letih na približno 1,5 odstotka v obdobju pred pandemijo. Približno polovico tega upada je mogoče pripisati spremembam znotraj posameznih gospodarskih sektorjev, drugo polovico pa skupnim, medsektorskim dejavnikom, kot so demografija in tehnološki cikel.
Največji vpliv na upad dolgoročne rasti imajo trije gospodarski sektorji – proizvodnja trajnih dobrin, gradbeništvo in poslovne storitve. Ti sektorji imajo visoke neposredne deleže v skupni dodani vrednosti, hkrati pa močne multiplikacijske učinke: njihova upočasnitev se prek dobavnih in investicijskih verig prenaša na druge dele gospodarstva.
Analiza ifo Inštituta kaže, da so multiplikatorji – torej merilo, koliko en sektor vpliva na druge – najvišji pri proizvodnji trajnih dobrin (0,37), sledijo poslovne storitve (0,22) in gradbeništvo (0,21). To pomeni, da so ti sektorji za skupno rast pomembnejši, kot bi nakazovali njihovi neposredni deleži v BDP.
Po združitvi se je vloga gradbeništva spremenila
Zanimivo je, da se je vloga gradbeništva po združitvi Nemčije obrnila: v devetdesetih letih je sektor k rasti prispeval pozitivno, nato pa postal eden glavnih zaviralcev trendne rasti – sam je prispeval približno –0,77 odstotne točke k skupnemu upadu gospodarske rasti.
V ozadju teh sprememb je strukturni premik nemškega gospodarstva – iz obdobja, ko je rast temeljila predvsem na industrijski proizvodnji in fizičnih naložbah v stroje, tovarne in zgradbe, v obdobje, kjer vse večjo vlogo prevzemajo storitve in nematerialne naložbe.
Podjetja danes vse več vlagajo v znanje, raziskave, razvoj, programsko opremo in digitalno infrastrukturo, ki postajajo ključni viri konkurenčnosti. S tem se povečuje pomen informacijsko-komunikacijskega sektorja ter znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, medtem ko vloga tradicionalne industrije postopoma upada.
Avtorja analize Robert Lehmann in Lara Zarges opozarjata, da bo tudi v prihodnje dolgoročna rast Nemčije, sicer najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, verjetno še naprej slabela. Demografski trendi – zlasti upad delovne sile ob upokojitvi generacije “baby boom” – bodo dodatno prizadeli najbolj številčne sektorje, kot sta gradbeništvo in poslovne storitve. Zaradi njune osrednje vloge v gospodarskem omrežju bi lahko to imelo učinek snežne kepe in dodatno zavrlo celotno gospodarstvo.
