Negotova usoda legendarne veleblagovnice, ki je eden od simbolov Zagreba
V začetku novembra bo znana odločitev o prihodnosti zagrebške Name. Njeni stavbi v središču mesta, še zlasti tista na znameniti Ilici, pa sta eden večjih simbolov hrvaške prestolnice.
Stavbi veleblagovnice Nama na znameniti Ilici v središču Zagreba in na Kvaternikovem trgu sta eden od simbolov hrvaške prestolnice. A prihodnost zagrebške Name, kjer dela 285 ljudi, je zaradi stečajnega postopka negotova. V začetku novembra bo zbor upnikov in takrat naj bi si bilo mogoče obetati, da bo znanega več.
“V času, ko se je Nama še imenovala Narodni magazin, je bila filozofija te veleblagovnice najnižja cena in dostopnost vsem. Ponujali so kakovostne in predvsem domače artikle,” je za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejala arhitektka Marina Pavković iz iniciative Prenovimo Zagreb.
Čeprav je to trgovsko podjetju v stečaju že od leta 2000, so lani poslovali pozitivno. Zabeležili so 16,6 milijona evrov prihodkov, kar je 23-odstotna letna rast. Čisti dobiček je znašal 28.600 evrov.
Dejstvo pa je, da hrvaško Namo bremenijo številni nakopičeni dolgovi, zato Marina Pavković upa, da bo v primeru prodaje obeh kultnih veleblagovnic, kupec občina Zagreb. Veleblagovnica namreč ni enako kot nakupovalno središče, je prepričana. Za ohranitev veleblagovnice meščani podpisujejo tudi spletno peticijo.
Bogata zgodovina in elegantna arhitektura
Stavba Name na Ilici je bila sicer sprva hotel “Avstrijskemu cesarju”, ko so prišli novi lastniki, družba Kastner & Ohler, pa so stari hotel leta 1912 preuredili v tedaj moderno veleblagovnico.
Šestnajst let kasneje so dodali še dve nadstropji, stavba je dobila tudi novo fasado, ki jo je zasnoval avstrijski arhitekt Alfred Keller, danes najbolj znan po svojih vilah in hotelih na Lošinju.
Od prvotne opreme je ostalo le malo
Velik del prvotne opreme je v številnih prezidavah in modernizacijah izginil. Danes je ohranjen le veliki vitraž nad osrednjim prostorom in galerije s pozlačenimi ograjami.
Osrednje stopnišče so v preteklosti že porušili, ena od nekoč bolj znamenitih dvoran pa je danes že nerazpoznavna.
