Napovedi so se uresničile: Evropska centralna banka zarezala še četrtič zapored

Svet Evropske centralne banke (ECB) je po pričakovanjih danes obrestne mere znižal še za 25 bazičnih točk, že četrtič zapored. Depozitna obrestna mera tako po novem znaša 2,75 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje 2,9 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 3,15 odstotka.

Zakaj še eno znižanje

Skok decembrske inflacije na 2,4 odstotka z novembrskih 2,2 odstotka ECB ne skrbi. Kot so odločitev pojasnili v sporočilu za javnost, se inflacija giblje v skladu z napovedmi strokovnjakov in naj bi se v tem letu vrnila na ciljna dva odstotka. Rast plač se upočasnjuje.

Čeprav zadolževanje za podjetja in gospodinjstva postaja postopoma cenejše, so pogoji financiranja še naprej zaostreni. Gospodarstvo je še vedno pod pritiskom, vendar v ECB pričakujejo, da bodo naraščajoči realni dohodki in postopno pojemajoči učinki restriktivne denarne politike sčasoma okrepili povpraševanje, so sporočili iz ECB.

Na drugi strani je evrsko gospodarstvo šibko. Bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju 2024 medletno zvišal za 0,7 odstotka, v primerjavi s četrtletjem prej pa je stagniral. Na ravni celotne Evropske unije je rast BDP medletno znašala 0,8 odstotka, na četrtletni ravni 0,1 odstotka.

Strokovnjaki Eurosistema predvidevajo, da bo gospodarska rast letos znašala 1,1 odstotka in 1,4 odstotka v letu 2026.

Hkrati vlada negotovost glede ukrepov, predvsem dodatnih carin, novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. “Negotovost vpliva na rast v Evropi tukaj in zdaj,“ je za Bloomberg dejala Katharine Neiss z družbe PGIM. “V okolju, v katerem bi podjetja lahko dobila kazenske carine, je smiselno odložiti naložbene načrte. Šibke naložbe pa še dodatno obremenjujejo potencial rasti v Evropi in tvegajo nekakšno negativno spiralo.”

Vse cenejša stanovanjska posojila

Ključne obrestne mere so, kot omenjeno, pomembne tudi za potrošnike, saj vplivajo na obrestno mero za posojila s spremenljivo obrestno mero (in s tem višino mesečnega obroka), na obrestne mere za nova posojila s fiksno obrestno mero ter na obrestne mere za depozite.

Osnova za obrestno mero v EU je medbančna obrestna mera euribor, po kateri si banke evrskega območja med seboj posojajo denar. Šestmesečni euribor se je sicer začel zniževati že precej prej, kot je ECB začela ceniti denar. V Frankfurtu so obrestne mere (v zadnjem krogu zniževanj) začeli rezati junija lani, medtem ko se šestmesečni euribor, ki ga banke praviloma upoštevajo pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, znižuje že od oktobra 2023. Takrat je znašal 4,1 odstotka, 28. januarja letos pa malenkost manj kot 2,6 odstotka.

To je še posebej pomembno pri stanovanjskih posojilih. Katera slovenska banka trenutno ponuja najugodnejše, si lahko preberete v članku Stanovanjska posojila se cenijo: katera banka je trenutno najbolj ugodna.

Glasovanje brez Slovenije

Na tokratnem zasedanju Sveta ECB Slovenija ni glasovala, saj zaradi političnih nesoglasij še nima guvernerja s polnim mandatom.

Slovenija sicer nima vedno glasovalne pravice. S širitvijo evrskega območja 1. januarja 2015 je bil namreč uveden sistem, po katerem si guvernerji nacionalnih centralnih bank izmenjujejo pravico do glasovanja na sejah Sveta ECB. Slovenija v skladu z rotacijskim glasovalnim sistemom letos ne bo mogla glasovati na junijskem in decembrskem zasedanju. Prihodnje zasedanje, na katerem bo lahko, bo v začetku marca.