Namestnik guvernerja ob napovedi ECB: Negotovost je vse večja

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je v četrtek ob povišani negotovosti odločil za vnovično znižanje ključnih obrestnih mer. Negotovost pa tudi v luči politike nove ameriške administracije narašča, zato bo ECB tudi pri sprejemanju prihodnjih odločitev kot glavno vodilo upoštevala aktualne razmere, je po poročanju STA sporočil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Kot je zapisal v sporočilu za javnost, četrtkova odločitev Evropske centralne banke (ECB) temelji na najnovejših makroekonomskih napovedih, ki za letošnje leto ob povišani negotovosti in višjih cenah energentov predvidevajo nekoliko počasnejšo gospodarsko rast in nekoliko višjo inflacijo.

Manjša rast BDP odraz nižjega izvoza in šibkih naložb

Realni bruto domači proizvod (BDP) evrskega območja naj bi se letos po napovedih ECB povečal za 0,9 odstotka, v letih 2026 in 2027 pa ob pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev in ugodnejših pogojih financiranja ter ob predpostavki rasti tujega povpraševanja za 1,2 odstotka oziroma 1,3 odstotka.

Popravki navzdol za 2025 in 2026 so po navedbah sveta ECB odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar “deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik”. Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so medtem vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov obrestnih mer, navaja STA.

Lagarde je ocenila, da se je v prvih dveh mesecih letos nadaljeval velik del lanskih vzorcev šibke rasti gospodarske dejavnosti. Negotovost se je ob tem po ugotovitvah ECB še povečala in bo v prihodnjih mesecih, tako Lagarde, bolj od pričakovanj bremenila naložbeno dejavnost podjetij in zunanjo trgovino. Po drugi strani naj bi zasebna potrošnja rast spodbujala, sčasoma naj bi okreval tudi izvoz. A pogoj za to je, da se trgovinska trenja ne zaostrijo dodatno, je povedala Francozinja na čelu ECB.

Istočasno v svetu ECB po besedah Lagarde ugotavljajo, da bi napovedana krepitev javnih investicij za obrambo in infrastrukturo lahko po drugi strani pozitivno vplivala na rast, skupaj z učinki “manj omejevalne denarne politike” in višjih razpoložljivih dohodkov na podlagi rasti plač v zadnjih letih.

Cilj: stabilizacija inflacije

Inflacija naj bi se medtem v prihodnjih letih še nekoliko znižala. Letos bo glede na napovedi 2,3-odstotna, v letih 2026 in 2027 pa pri 1,9 odstotka oziroma dveh odstotkih. Glede tega je namestnik guvernerja Banke Slovenije navedel: “Na kratek rok ostaja dinamika inflacije v veliki meri pogojena z gibanjem storitvene inflacije, ki že dlje časa vztraja na povišanih ravneh, a naj bi se tekom tega leta pomembno umirila.”

Prihodnje odločitve sveta bodo po njegovih besedah še naprej usmerjene v cilj, da se inflacija vzdržno stabilizira pri dveh odstotkih. “Predvsem v luči naraščajoče negotovosti naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej,” je poudaril Dolenc.

Trgovinska vojna povečuje negotovost

Do zdaj je sicer veljalo pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika. K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko.

Odločitve v povezavi s carinsko in širšo gospodarsko politiko nove ameriške administracije in njihovi potencialni učinki na evrsko gospodarstvo povečujejo negotovost glede ekonomskih politik. “To se odraža tudi v nekoliko večjih premikih tržnih kazalnikov, predvsem v zadnjih dneh,” je dodal namestnik guvernerja.

Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so v zadnjem mesecu za razliko od ameriških porasle, močneje na dolgem delu krivulje donosnosti, kar je predvsem posledica pričakovanega povečanega zadolževanja za financiranje izdatkov za obrambo in razvoj v EU. Po drugi strani premije za tveganje na privatnem segmentu ostajajo zgodovinsko gledano nizke, osrednji delniški indeksi pa se gibajo blizu rekordnih ravni, doseženih v sredini februarja, njegove besede povzema STA.

Nova obrestna mera je 2,5-odstotna

Svet ECB je osrednje evrske obrestne mere v četrtek znižal za 0,25 odstotne točke. Gre za peto zaporedno znižanje in šesti rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako po novem pri 2,5 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta pri 2,65 oziroma 2,9 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. marca.

Dolenc se je sicer drugič zapored udeležil seje osrednjega organa evrske denarne politike kot član sveta Banke Slovenije, ki začasno opravlja naloge guvernerja. Državni zbor namreč novega guvernerja po koncu mandata Boštjana Vasleta še vedno ni imenoval. Dolenc je tako sodeloval v razpravah sveta ECB, ni pa imel glasovalnih pravic.