Načrti za nadgradnjo koroške železnice, hitri vlak Ljubljana-Maribor še daleč

Direkcija RS za infrastrukturo načrtuje nadgradnjo koroške železniške proge, z začetkom na odseku med Mariborom in Rušami, s čimer naj bi skrajšali čas potovanja med krajema. Čas izvedbe še ni znan, a za črpanje evropskih sredstev bi moral biti zaključek projekta do leta 2030. Do izgradnje hitre proge do Ljubljane pa je mnogo dlje, poroča STA.

Železniška proga med Mariborom in Beljakom v Avstriji je bila zgrajena leta 1863. Do državne meje na prehodu Holmec je dolga 82 kilometrov in danes služi kot regionalna proga. V celoti je enotirna in ni elektrificirana.

Nadgradnja bo po napovedih Direkcije RS za infrastrukturo potekala v več sklopih. Na odseku med Mariborom in Rušami predvideva nadgradnjo in elektrifikacijo železniške proge, nadgradnjo obstoječih postaj in postajališč, nadgradnjo proge v železniškem trikotniku v Mariboru, preureditev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev nivojskih prehodov cest z železnico.

“Cilji nadgradnje železniškega odseka med Mariborom in Rušami so izboljšati učinkovitost in varnost železniškega potniškega prometa, omogočiti uvedbo taktnega voznega reda ter skrajšati čas potovanja, potnikom zagotoviti varnejše in sodobnejše postaje ter postajališča ter zmanjšati stroške vzdrževanja infrastrukture,” so za STA povedali na direkciji.

Zaenkrat je izdelana projektna dokumentacija za nadgradnjo tega odseka. Kdaj bodo nadaljnji koraki, še ni znano.

Vrednost naložbe še ni znana

Vrednost investicije bo po navedbah direkcije znana po zaključku javnega naročila za izvedbo del. “Za del projekta je predvidena pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pogoj za uspešno črpanje evropskih sredstev je zaključek projekta do leta 2030, kar je seveda naš cilj,” pravijo na direkciji.

Ob tem dodajajo, da so trenutno sredi obsežnega investicijskega cikla v javno železniško infrastrukturo po vsej državi. “Prioriteta je zaključek projektov, ki so v teku, sledil bo začetek izvedbe novih projektov,” pravijo.

Druga etapa nadgradnje koroške proge zajema nadgradnjo odseka Ruše-Sveti Danijel pred Dravogradom, nato odseka čez Prevalje do državne meje, kasneje pa naj bi sledila še uvedba daljinskega vodenja na celotni progi z vzpostavitvijo sistema za obveščanje potnikov. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pričakujejo sofinanciranje v višini 37,75 milijona evrov.

Hitri vlak Maribor-Ljubljana

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je ob zaključku prenove železniške postaje v Mariboru sredi januarja govoril tudi o načrtih za izboljšanje železniške povezave med Mariborom in Ljubljano. Prvi je pohitritev obstoječe proge čez Zidani Most, da bi lahko vlaki vozili 160 kilometrov na uro, kar bi skrajšalo potovanje s sedanjih dveh ur na uro in pol. Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta naj bi bil kmalu sprejet, na izvedbo pa bo verjetno treba počakati kakih deset let.

Hkrati pripravljajo dokumentacijo za izgradnjo povsem nove železniške proge med največjima mestoma v državi, ki bi omogočala hitrost vožnje do 250 kilometrov na uro. A na to bo treba čakati še dlje, saj jo je treba na novo umestiti v prostor, po besedah Rajha pa tudi doseči družbeni konsenz glede vprašanja, v katerih krajih se bo takšen vlak ustavljal.

Nacionalna razvojna prioriteta

Lista kolesarjev in pešcev je sicer pobudo za hitro železniško povezavo med Mariborom in Ljubljano podala že pred sedmimi leti. “Z zaskrbljenostjo spremljamo, da Slovenija tudi sedem let po jasno izraženi zahtevi civilne družbe po hitri železniški povezavi med Mariborom in Ljubljano nima jasnega cilja, časovnice ali politične zaveze za njeno uresničitev.

V času pred volitvami, ko se tema železnic znova pojavlja v programih različnih strank, se zato odpira ključno vprašanje, kako resne so te obljube,” opozarja njen predstavnik v mariborskem mestnem svetu Željko Milovanović.

Državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano je po njegovih besedah podprlo več kot 2.000 ljudi, strokovnjakov, raziskovalcev, lokalnih odločevalcev in uporabnikov ter številne lokalne skupnosti vzdolž celotne osi, še piše STA. “Sporočilo pobude je bilo jasno: država mora ključno prometno povezavo obravnavati kot nacionalno razvojno prioriteto, ne kot projekt brez roka. Sedem let kasneje ostajajo potovalni časi nekonkurenčni, strateški cilj nedoločen, časovnice pa potisnjene daleč v prihodnost. To ne kaže na tehnično ali finančno oviro, temveč na odsotnost politične ambicije,” je ogorčen.