Na tekočem računu plačilne bilance presežek, a pol manjši kot lani

Tekoči račun plačilne bilance je v prvem polletju izkazoval skoraj 586 milijonov evrov presežka, približno polovico manj kot v enakem obdobju lani, poročilo Banke Slovenije povzema STA.

Presežek storitvene menjave je v prvem letošnjem polletju dosegel nekaj več kot 1,6 milijarde bil minimalno nižji kot v enakem obdobju lani.

Izvoz storitev se je medletno povečal za 5,7 odstotka, uvoz pa za 9,3 odstotka. Najvišji pozitivni saldo so dosegle transportne storitve, presežek je znašal okoli 0,9 milijarde evrov in bil na podobni ravni kot v tem času v letu 2024. Storitve potovanj so k skupnemu presežku prispevale okoli 0,3 milijarde evrov, gradbene storitve pa okoli 0,2 milijarde evrov.

Največ so k skupnemu presežku prispevale transportne storitve, pri katerih je v prvih šestih mesecih 2025 presežek znašal 0,9 milijarde evrov in je ostal na podobni ravni kot v 2024. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,3 milijarde evrov) so dosegle storitve potovanj, temu pa je sledil saldo gradbenih storitev (0,2 milijarde evrov).

Blagovna menjava v polletju s primanjkljajem

Blagovna menjava je medtem v prvih šestih mesecih leta izkazovala primanjkljaj, ki je dosegel skoraj 440 milijonov evrov. V enakem obdobju lani je bil v blagovni menjavi zabeležen presežek v višini 115 milijonov evrov. Medletno se je izvoz blaga povečal za 0,6 odstotka, uvoz pa za 3,2 odstotka.

Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza tako pri blagu kot pri storitvah, je saldo blagovne menjave v prvem trimesečju izkazoval primanjkljaj v znesku okoli milijarde evrov, kar je okoli 0,7 milijarde evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Najbolj je po pojasnilih Banke Slovenije upadel izvoz v Francijo, uvoz pa se je najbolj povečal iz Nemčije in Hrvaške.

Za 2,7 milijarde evrov tujih financiranj

Tekoči in kapitalski račun plačilne bilance v 12 mesecih do konca letošnjega junija skupaj izkazujeta za okoli 2,72 milijarde evrov neto financiranja tujine, kar se odraža v dve milijardi evrov visokem presežku finančnega računa plačilne bilance.

Največ neto prilivov v državo v zadnjih 12 mesecih je bilo v obliki gotovine in denarnih vlog (okoli 0,8 milijarde evrov) in neposrednih naložb (okoli 0,7 milijarde evrov). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže za skoraj 589 milijonov evrov povečanih domačih naložb v tujini in za nekaj več kot 1,3 milijarde evrov povečanih tujih naložb v Sloveniji.

Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih predstavljajo transakcije z vrednostnimi papirji (2,5 milijarde evrov). Imetja tujih vrednostnih papirjev so se s transakcijami povečala za 3,7 milijarde evrov. Večinoma gre za nakupe tujih obveznic, le slabo petino transakcij pa predstavljajo nakupi lastniških vrednostnih papirjev, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Obveznosti iz domačih vrednostnih papirjev do tujih imetnikov so se povečale za 1,2 milijarde evrov, skoraj povsem pojasnjeno z izdanimi državnimi obveznicami.

Zunanji dolg vse večji

Ob koncu marca letos je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 63 milijard evrov in bil za 5,1 odstotka višji kot pred letom dni. V enakem obdobju so za 7,5 odstotka narasla tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 72,7 milijarde evrov, navaja STA.

Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je junija znašal -9,7 milijarde evrov, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine, je še razvidno iz podatkov Banke Slovenije.