Na seji ugibanja o skrivanju transakcij Gen-I in očitki o aferaštvu SDS

Gen-I je na ustavno sodišče podalo pobudo za oceno ustavnosti 75.b člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki opredeljuje objavo podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja. Določba je namreč razširila nabor transakcij, objavljenih v aplikaciji Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Erar, v Gen-I pa ne želijo, da bi javne postale tudi plače zaposlenih, ki niso vodstveni kader. Prenovljeni Erar je začel delovati 5. marca, navaja STA.

V SDS so ob vložitvi zahteve za sklic izredne seje DZ predlagali tri priporočila, in sicer, naj se vlada v roku, ki ga je opredelilo ustavno sodišče, opredeli do pobude Gen-I in mnenje posreduje DZ. Prav tako naj pravočasno mnenje o pobudi sprejme odbor za pravosodje in ga posreduje ustavnemu sodišču. DZ pa bi obenem vladi priporočil tudi, naj pripravi poročilo o prenovi Erarja, s katero so razkrita tudi nakazila fizičnim osebam in nakazila v tujino.

Prvi dve priporočili sta vmes postali brezpredmetni. Tudi tretje priporočilo je odbor za pravosodje zavrnil.

Na današnji seji DZ so tako poslanci zgolj opravili razpravo, ki pa je v večurni izmenjavi mestoma zelo ostrih očitkov med koalicijo in opozicijo postregla zlasti z oceno koalicije, da je seja nepotrebna in da jo SDS zlorablja za politično obračunavanje, ter ugibanji opozicije, kaj želijo skriti v Gen-I in zakaj jih poslanci Svobode, med katerimi so tudi nekdanji zaposleni v Gen-I, pri tem zagovarjajo.

Poslanec Zoran Mojškerc je v imenu predlagateljev sicer uvodoma pojasnil, da je do razprave prišlo zato, ker predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič (Svoboda) ni naredila svoje domače naloge, saj ni pravočasno sklicala seje odbora, na kateri bi se lahko opredelili do ustavne pobude Gen-I v roku, ki jim ga je določilo ustavno sodišče. Ne glede na to je Mojškerc ugotavljal, da je bil namen sklica današnje izredne seje dosežen, saj sta dve priporočili od treh uresničeni, navaja STA.

Grgurevič je, podobno kot na odboru, znova pojasnila, da seje ni sklicala prej, ker so čakali na mnenja zakonodajno-pravne službe.

Je pa Mojškerc ugibal tudi, ali je družba Gen-I postopek za presojo ustavnosti začela, ker je želela, da ji transakcij še naprej ne bi bilo treba objavljati: “Tu pa se pojavi vprašanje, kaj se želi skrivati?”

Še bolj konkretna je bila poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl, ki je dejala, da želi Gen-I, ki ga je nekoč vodil aktualni predsednik vlade, na nek način zaustaviti prenovljeno aplikacijo Erar, ki veča transparentnost nakazil in drugih finančnih tokov.

Tudi Franc Medic je v imenu NSi izpostavil “skrb, da bi razprava razkrila vso hobotnico državne družbe Gen-I, ki si na vso moč prizadeva, da ne bi prišlo do razkrivanja podatkov o njihovih denarnih tokovih”.

V koaliciji so očitke, da ščitijo Gen-I in svoje kolege, ki so tam delali, zavrnili. Izpostavljali so legitimno pravico družbe Gen-I, da vloži ustavno pobudo. Pa tudi, da podpirajo cilj Erarja, ki je krepitev transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev. A so obenem opozorili tudi, da do napak, do katerih je prišlo ob zagonu prenovljene aplikacije, ne sme prihajati, saj se s tem dela škoda podjetjem.

“Žal je bil projekt izveden prepovršno. Z nezadostno skrbnostjo ter brez sodelovanja KPK s ključnimi institucijami, katerih podatke je aplikacija zajemala za potrebe objave,” je bila kritična Grgurevič v imenu Svobode. Ob tem je izpostavila, da sta vlada in koalicija izpodbijane zakonske določbe dosledno zagovarjali, ne glede na to, kdo je pobudnik za presojo ustavnosti, še piše STA.

Meira Hot iz SD je ocenila, da je obseg podatkov, ki jih določa zakon, natančno omejen, da ne pride do neupravičenega razkritja poslovnih skrivnosti. Socialni demokrati pa opozarjajo na škodljive posledice, ki jih lahko imajo napačno prikazani podatki, “kot je šlo recimo ravno v primeru Gen-I”. “Zato je ključno, da se zagotovijo mehanizmi, ki bodo preprečevali takšne napake, da se prepreči nepotrebna škoda,” je dodala.

Milan Jakopovič je v imenu Levice izpostavil, da so na odboru soglasno podprli mnenje, da naj ustavno sodišče pobudo zavrže. “Toda SDS seveda to ne zadovolji in to vprašanje še naprej uporablja kot orodje za napad na vlado in posameznike, ki jim politično niso po volji,” je bil oster do predlagateljev seje.