Minister za kohezijo Jevšek predstavil podrobnosti dveh zakonov. Kaj prinašata
Osnutek predloga zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške doline bo šel v javno obravnavo predvidoma do konca leta, osnutek predloga zakona o skladnem regionalnem razvoju pa je koalicijsko usklajen in bo kmalu šel v predstavitev na Ekonomsko-socialni svet in nato v javno obravnavo.
Ministrstvo za kohezijo, ki ga vodi Aleksander Jevšek, je predstavilo časovnico dveh zakonov, ki ju pripravljajo – zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške doline in pa zakon o skladnem regionalnem razvoju.
Osnutek zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške doline bo predvidoma do konca leta v javni obravnavi, so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Priprava zakona je zahtevna, saj vključuje iskanje novih razvojnih priložnosti in finančno vzdržnih rešitev za regijo, ki je bila doslej močno odvisna od premogovništva, je dejal Jevšek.
Delovna različica osnutka je že pripravljena in bo pred javno obravnavo obravnavana tudi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Zakon je del širšega zakonodajnega paketa, ki vključuje še zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in interventni zakon za Termoelektrarno Šoštanj. Ukrepi morajo biti usklajeni s programom EU za pravičen prehod, iz katerega je za regijo predvidenih skoraj 180 milijonov evrov.
Državni sekretar na ministrstvu Srečko Đurov je poudaril, da želijo z zakonodajo preprečiti socialne in ekonomske težave, kakršne so se pojavile v Zasavju ob zaprtju tamkajšnjega premogovnika. Ukrepi vključujejo prehod na trajnostne energetske rešitve, posodobitev daljinskega ogrevanja, podporo podjetništvu, prekvalifikacije delovne sile, raziskave in razvoj ter kulturne dejavnosti. Cilj je ohraniti visoko kakovost življenja v regiji in najti trajnostne razvojne priložnosti.
Prvi korak k uvedbi pokrajin?
Osnutek zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki uvaja nov koncept regionalnega razvoja z večjo samostojnostjo za regije, je v veliki meri usklajen in pripravljen za obravnavo. Cilj zakona je zmanjšati razvojne razlike med regijami, saj je osrednjeslovenska regija trenutno na ravni Nizozemske, Pomurje na ravni Bolgarije, Zasavje pa na ravni Srbije.
Zakon predvideva sprejem strategije skladnega regionalnega razvoja in akcijskega programa z ukrepi, prilagojenimi specifičnim potrebam regij. Poudarek je na zagotavljanju delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, zelenem okolju in visoki kakovosti življenja. Med novostmi so razvojni sveti regij, združitev svetov županov in gospodarskih predstavnikov ter možnost stalnih predstavništev regij v Bruslju.
Namen je zagotoviti finančno samostojnost regij in učinkovitejšo porabo sredstev, kar bi lahko bil prvi korak k uvedbi pokrajin, odvisno od politične odločitve.
