Zdaj je tudi uradno znano, kolikšna bo minimalna plača

Minimalna plača bo v letu 2026 določena pri 1.482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani, je danes po poročanju STA po seji vlade v Podčetrtku sporočil minister za delo Luka Mesec. “Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen,” je poudaril.

Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače sicer manjši, znašal bo 11,2 odstotka. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. “To je dobra novica za gospodarsko stran,” je poudaril minister.

Pojasnil je še, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1.482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oziroma božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.

Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1.000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. “Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov,” je prepričan.

Mesec je ob tem izpostavil, da je brezposelnost na eni od najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. “Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače,” je povedal minister.

Mesec: Plačna kompresija se odpravlja

Eno osrednjih vprašanj pri dvigu minimalne plače je po Meščevih besedah plačna kompresija, ki se po njegovih besedah odpravlja. “Od leta 2019 naprej, ko je bil sprejet obstoječ zakon o minimalni plači, ki smo ga takrat pripravili v Levici v sodelovanju z vlado Marjana Šarca, vidimo, da sta tako minimalna plača kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov oziroma realno za okrog 15 odstotkov. Kompresija je začasna in se sčasoma odpravlja,” je ponovil.

Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. “Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura,” je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa, piše STA.

GZS: Gospodarstvo se počuti izigrano

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so se ostro odzvali na dvig minimalne plače. Zvišanje minimalne plače na 1.482 evrov bruto je po njihovem mnenju nevarna predvolilna poteza, s katero je vlada za svoje politične interese žrtvovala gospodarstvo. Podjetja se bodo morala prilagoditi, kar lahko med drugim pomeni izgubo delovnih mest, posledica bo tudi zvišanje inflacije in pritisk na javne finance, opozarjajo.

Gospodarstvo se po besedah glavnega izvršnega direktorja GZS za socialni dialog Mitje Gorenščka počuti izigrano in kot žrtev političnega kupčkanja. Za podjetja bo zvišanje pomenilo bistveno višje stroške pri poslovanju, zato se bodo morala iskati rešitve, pri mnogih bo to selitev dela proizvodnje ali celotne dejavnosti v tujino, je prepričan.

“Tako izrazit dvig je ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja – s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih,” je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

OZS: Veliko breme za malo gospodarstvo

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače izrazili zaskrbljenost nad posledicami take odločitve. Brez davčnih razbremenitev je po njihovem tak dvig preveliko breme za malo gospodarstvo, slabi konkurenčnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov ter povečuje tveganje za sprožitev inflacijske spirale. Navedli so, da višji standard zaposlenih sicer podpirajo, a mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države, piše STA.

V OZS ocenjujejo, da dvig stroškov dela brez razbremenitev pomeni neposreden pritisk na rast cen. Dražje ne bodo le storitve obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi javne storitve, saj se višji stroški neizogibno prelijejo v celotno gospodarstvo. To povečuje inflacijske pritiske, ki jih na koncu občutijo vsi državljani.

Slovenska podjetja poleg tega na tujih trgih težko tekmujejo s podjetji iz držav, kjer je davčna obremenitev dela nižja, so še dodali v zbornici. Ob tem opozarjajo, da nekatere panoge teh dodatnih stroškov sploh ne bodo mogle več prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij, poroča STA.

ZSSS: To je prava pot

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine. “Mislim, da je to prava pot,” je danes dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu minimalne plače, je dodal.

“Pričakujemo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice,” je poudaril. Hkrati pa po njegovih besedah pričakujejo tudi, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev ter da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin, njegove besede povzema STA.

Boštjančič: Rebalansa proračuna ne bo

Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije.

Finančno ministrstvo bo te dni po Boštjančičevih besedah poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami, je navedel.

“Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov,” je dejal.

Kot je dodal, je sicer zakon o minimalni plači star približno 20 let in pravi, da je treba vsakih šest let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. “Očitek z moje strani je, da o tem nismo bili obveščeni, ampak analiza je narejena, po mojih informacijah je korektna in se ji ne da oporekati,” je poudaril.

“Ne pogovarjamo se več o tem, kaj si kdo želi, kaj bi bilo prav za gospodarstvo ali ne. Zakon je tak, kot je, in glede to na to analizo je razpon minimalne plače, ki ga določi minister za delo, približno med 950 in 1.100 evri,” je po poročanju STA še dejal Boštjančič.