Meta: EU bi se s trgovinsko bazuko ustrelila v koleno
Ena od možnosti, s katero lahko EU odgovori na najnovejše grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je aktivacija tako imenovane trgovinske bazuke. V Meti opozarjajo, da bi bila ta poteza "samouničujoča".
Morebitni ukrepi EU, uperjeni v ameriška tehnološka podjetja v odziv na nove grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami, bi škodovali evropskim podjetjem in potrošnikom, je prepričan Joel Kaplan, ki je pri ameriškem tehnološkem velikanu Meta odgovoren za mednarodne trge. Takšna poteza bi bila po njegovem prepričanju “samouničujoča” za EU, poroča STA.
“Menim, da bi bil tehnološki sektor za Evropo še posebej samouničujoče področje za povračilne ukrepe,” je novinarjem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal Kaplan.
Ukrepi, uperjeni proti ameriškim tehnološkim podjetjem, ki imajo prevladujoč položaj na evropskem trgu pametnih telefonov, operacijskih sistemov, družbenih medijev in storitev v oblaku, so ena od idej, o kateri se razpravlja v luči možnih odzivov na Trumpove grožnje z uvedbo dodatnih carin za tiste države, ki bodo nasprotovale ameriškemu prevzemu Grenlandije.
Gre za tako imenovano trgovinsko bazuko, ki bi med drugim lahko omejila uvoz storitev v EU. Tehnološki sektor je namreč zelo pomemben za ameriško gospodarstvo.
Na milijone uporabnikov
Po mnenju Kaplana bi takšni ukrepi škodovali številnim podjetjem in potrošnikom v Evropi. “Naše storitve uporablja na milijone malih podjetij, da dosežejo stranke, razširijo svoje poslovanje in ustvarijo delovna mesta v Evropi,” je dejal.
Takšen ukrep bi po njegovem prepričanju obenem vodil v nadaljnjo spiralo povračilnih ukrepov, kar bi bilo slabo za vse.
Evropa pripravlja protiukrepe za ZDA, potem ko je Trump v soboto zaradi spora glede Grenlandije zagrozil z novimi carinami. Kot smo že poročali, je med orodji, ki so na mizi, tudi instrument EU za zaščito pred gospodarsko prisilo oziroma tako imenovana trgovinska bazuka. EU omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam, še piše STA.
