Leto dni po ujmi: koliko je šlo za obnovo in zakaj 800 milijonov čaka na računu

Okroglo leto dni po uničujočih poplavah, ki so prebivalcem, podjetjem, državi po končni oceni vlade odplaknile tri milijarde evrov premoženja, se najbolj prizadeti kraji počasi postavljajo na noge.

Čeprav je bilo že avgusta lani jasno, da bosta odprava škode in obnova po poplavah velik finančni zalogaj – fiskalni svet je dogodek označil za “izjemen makroekonomski in javnofinančni šok” –, pa se trenutno kaže, da denar, ki je že na voljo, do ljudi ne prihaja tako hitro, kot bi pričakovali.

Za poplave dobra milijarda, izplačali 215 milijonov

Spomnimo, da je ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča prva sredstva za sanacijo po avgustovskih poplavah zagotovilo z rebalansom proračuna za 2023; država se je zadolžila za dodatnih 220 milijonov evrov, še 300 milijonov je vzela iz tako imenovane bilance B proračuna. Med drugim je na hladno postavila projekt dokapitalizacije petih elektrodistribucijskih podjetij.

Lani je država ves denar, namenjen sanaciji po poplavah, tudi porabila, izplačanih je bilo 558 milijonov evrov.

Lani je država ves denar, namenjen sanaciji, tudi porabila: kot pravijo na ministrstvu za finance, je bilo za poplave izplačanih 558 milijonov evrov. Velika večina denarja je šla za intervencije (predvsem občinam), za sanacijo vodotokov in cest.

Letos je situacija drugačna: država je v proračunu za odpravo posledic naravnih nesreč predvidela 1,1 milijarde evrov, pravijo na finančnem ministrstvu, na voljo je še 100 milijonov evrov, ki smo jih že prejeli iz solidarnostnega sklada Evropske unije (EU). A do 19. julija je bilo izplačanih le 215 milijonov evrov.

Da bo obnova dolgotrajen proces, ki ga ne bo determiniral le denar, v februarski publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja tudi vladni Urad za makroekonomske analize: “Poleg postopnosti zbiranja namenskih virov (okoli 0,5 odstotka BDP letno) bodo na večletno odpravljanje posledic poplav vplivale tudi omejene administrativne zmogljivosti za pripravo projektov (večina neposredne škode je nastala na vodotokih in gradbeno-inženirskih objektih) in razpoložljivost delovne sile v gradbeništvu.”

Na ministrstvu za finance so nam na vprašanje, ali poraba denarja, rezerviranega za obnovo, teče v skladu z njihovimi pričakovanji, odgovorili le, da naj se za odgovor obrnemo na vladno službo za obnovo.

Iz vladne službe, ki jo vodi Boštjan Šefic, pa so nam odgovorili, da večjo porabo denarja pričakujejo v drugi polovici leta. Takrat bo, kot so navedli, med drugim izplačan del odškodnin lastnikom 343 objektov, ki so na podlagi sklepa vlade predvideni za rušenje; prej mora biti seveda podpisana pogodba z lastniki. Poleg tega bo ministrstvo za naravne vire in prostor nadaljevalo z izplačili predplačil za obnovo, in sicer v višini 20 odstotkov ocenjene škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda.

Država še ocenjevala, zasebniki zgradili

Iz neuradnih pogovorov z ljudmi, ki so vpleteni v postopke obnove, pa je vendarle čutiti nezadovoljstvo nad dinamiko obnove. Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen je nedavno v pogovoru za N1 dejal: “Vlada je na začetku naredila veliko napako: dala nam je veliko denarja, zakonodajo pa zakomplicirala. Pri prostorskih aktih je naletela na toge predpise in jih ni zrahljala do te mere, da bi šla obnova hitreje.”

Zadnje dni je, na primer, kar nekaj vprašanj o učinkovitosti državnega odziva sprožila donacija hiše eni od oškodovanih družin. Skupina zasebnikov s podjetjem Pergola na čelu je hišo postavila že maja in ta teden družini Stropnik tudi predala ključe.

Medtem je država v letu dni izdelala seznam 343 objektov, predvidenih za rušenje (nato jih je 50 umaknila) ter za tretjino teh objektov izdelala cenitev. Kljub obljubam predsednika vlade Roberta Goloba, ki je po poplavah napovedoval gradnjo montažnih hiš in omenjal številko sto hiš mesečno, do danes ni bila postavljena niti ena.

Je služba za obnovo kljub podpori državnega aparata neučinkovita?

V vladni službi za obnovo so za Forbes Slovenija povedali, da morajo biti postopki države za vse, ki so v poplavah utrpeli škodo, enaki, da ima glavno besedo pri sprejetih odločitvah stroka ter da je cilj zagotoviti varnost ljudi in večjo odpornost Slovenije.

Zaradi obsežnosti poplavljenih območij in zastarelosti obstoječih strokovnih podlag je bil po vzpostavitvi vladne službe pred strokovnjaki vodarske, geološke, statične in drugih strok velik izziv, so navedli, saj so imeli zelo malo časa za pripravo podlag za vladno odločanje o tem, katere objekte uvrstiti na seznam za rušenje. “Na ta postopek ne sme pasti senca dvoma, saj ob že tako težkih razmerah, v katerih so se prizadeti po poplavah znašli, nekomu sporočamo, da mora zapustiti svoj dom,” so poudarili v vladni službi.

Dodaten časovni zamik nastaja, ker gre za individualno obravnavo, pravijo in ocenjujejo, da se bo še letos začelo z gradnjo nadomestitvenih objektov tudi za ostale oškodovance. Tu je, kot pravijo, sicer sprva kazalo, da bo treba zagotoviti več sto nadomestitvenih gradenj. A na podlagi številnih individualnih pogovorov v službi zdaj ocenjujejo, da se bo večina odločila za drugo pot – predvsem izplačilo odškodnine. Natančnejšo časovnico gradnje namestitev za oškodovane bo mogoče podati jeseni, ko bo znano, kako so se lastniki odločili, pravijo.

Kot pravijo, so veseli, da je s pomočjo donacij družina Stropnik dobila nov dom, a poudarjajo, da pri tem projektu ni bilo treba izvesti vseh postopkov in presoj, ki jih služba za obnovo za ostalih 300 projektov mora. V neuradnih pogovorih z zasebnimi donatorji pa je slišati, da sta v zadnjih mesecih prav vodja službe za obnovo Šefic in slovenjgraški župan Tilen Klugler pomembno pripomogla k izvedbi donacije hiše družini Stropnik, predvsem z reševanjem birokratskih zapletov.

Predpisani postopki države morajo biti za vse, ki so v poplavah utrpeli škodo, enaki. Njihov namen pa je izključno ta, da ima glavno besedo pri sprejetih odločitvah stroka ter da se zagotovi varnost ljudi in večja odpornost Slovenije.

Služba vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih

V KLS zadovoljni

V KLS Ljubno, ki je bilo eno od najbolj oškodovanih podjetij, so po besedah lastnika in prokurista Bogomirja Straška zadovoljni s pomočjo države. Podjetje je v poplavah utrpelo za več kot 100 milijonov evrov škode, od države pa dobilo finančno pomoč 23,3 milijona evrov.

Edina črna pika je sistemska, pravi sogovornik, in sicer to, da se tako pomoči države kot odškodnine s strani zavarovalnic po davčnih standardih vštevajo v prihodke in v osnovo za obračun davka od dohodka pravnih oseb. “To pomeni, da državi še isto leto vrnemo del prejemkov, saj na prejeto pomoč in odškodnine plačamo 22-odstotni davek. Ampak to ni stvar te vlade, taka je veljavna zakonodaja,” nam je dejal Strašek. Pomoč države je tako z upoštevanjem davka znašala neto 18,1 milijona evrov.

Pomembno je tudi, da je bila pomoč hitra. Najprej so konec lanskega leta prejeli predplačilo, glavnino pomoči pa letos maja. “Država se je hitro odzvala in nas podprla z vrsto ukrepov. Tisti, ki smo pravočasno prijavili škodo in pridobili pooblaščene cenitve, smo že dobili finančno pomoč. Dobili smo tudi predplačilo, česar v preteklosti – na primer po poplavah novembra 1990 – ni bilo,” se spominja lastnik KLS Ljubno.

V prihodnje pričakuje še povračilo dela škode na objektih, kjer pa sanacija še poteka. Tu se pomoči izplačujejo po posebnem sistemu, na osnovi računov, pojasni Strašek.

Pri ljudeh, ki jim je poplavilo oziroma porušilo domove, postopki tečejo počasi. Tu bi res morali bolj pohiteti.

Bogomir Strašek, KLS Ljubno

Dodaja, da so zadovoljni tudi z izvedenimi intervencijskimi ukrepi za zaščito naselja Loke in industrijske cone pred poplavo, ki pa jih je treba na nekaj mestih še dokončati. Strašek upa, da bosta čim prej sprejeta načrt in časovnica ukrepov in da bodo ti izvedeni najpozneje v prihodnjem letu.

Tudi Strašek, ki prebiva na območju Ljubnega ob Savinji, pa meni, da se državni aparat prepočasi obrača, ko je govora o pomoči za najbolj prizadete prebivalce. “Pri ljudeh, ki jim je poplavilo oziroma porušilo domove, postopki tečejo počasi. Tu bi res morali bolj pohiteti,” meni.

Kam je šlo največ denarja

Država je do zdaj za financiranje obnove, kot že omenjeno, porabila 780 milijonov evrov. Prvi interventni ukrepi so stali 220 milijonov evrov. Največ, 21 milijonov evrov, je dobila slovenjgraška občina, bližnja občina Ravne na Koroškem 14,6 milijona evrov, sledijo občina Dobrova – Polhov Gradec in Gorenja vas – Poljane s slabimi 13 milijoni evrov ter Dravograd in Šoštanj z nekaj več kot 12 milijoni evrov.

Država je do zdaj za financiranje obnove po poplavah porabila 780 milijonov evrov.

Občinam je bilo od prve, izredne sanacije do konca marca izplačanih še 78,2 milijona evrov za intervencijske stroške. Prevaljska je prejela 9,2 milijona evrov, občina Črna na Koroškem dobrih osem milijonov evrov, Ravne na Koroškem pa 7,5 milijona evrov.

Okoli 170 milijonov evrov je šlo za sanacijo vodotokov. Finance so nedavno poročale, da je skoraj tretjino izplačanega denarja (47,8 milijona evrov) dobil celjski Nivo Eko. Podjetje, katerega lastnik in direktor je Klemen Senič, je koncesionar za območje reke Savinje in v konzorciju z drugimi za območje zgornje Save. Hidrotehniku v lasti Darija Južne je bilo izplačanih 40,5 milijona evrov. Podjetje je koncesionar za območje srednje Save, pod katero spada Kamniška Bistrica, in Soče. VGP Drava Ptuj, koncesionar za območje Drave, kamor spada tudi reka Meža z Mislinjo, je prejel 24,8 milijona evrov. Lastnik podjetja je Leopold Poljanšek.

Skupno 69 milijonov evrov je šlo do zdaj za pomoči gospodarstvu, za katere je sicer na voljo 230 milijonov evrov.

Skupno 69 milijonov evrov je šlo do zdaj po podatkih na spletu za pomoči gospodarstvu, za katero je sicer na voljo 230 milijonov evrov. Daleč največji prejemnik je KLS Ljubno, ki smo ga omenili in je prejel 23 milijonov evrov, sledita Bisol z 8,7 milijona evrov in mežiški TAB s tremi milijoni evrov.

Za izredne denarne pomoči prebivalcem je šlo lani okoli 58 milijonov evrov. Okoli 9.500 prejemnikov je dobilo po največ 17 tisoč evrov.

Prihaja sklad za obnovo

Od prihodnjega leta bo glavni vir sredstev za obnovo tako imenovani sklad za obnovo ali SOS sklad. V sklad, ki je bil ustanovljen z začetkom tega leta, se je do danes steklo 88,4 milijona evrov, in sicer:

• 77,3 milijona evrov iz naslova začasne višje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb: dvig stopnje z 19 na 22 odstotkov je začel veljati z letošnjim letom. Znesek, ki ga predstavlja razlika treh odstotnih točk, je namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo.
• 10,8 milijona evrov iz naslova donacij: spomnimo, da je takoj po poplavah država odprla poseben račun, na katerega so donirala predvsem podjetja, pa tudi državljani in tuje države. Glavnina donacij, kar 10,3 milijona evrov, je bila zbranih lani, letos pa še 435 tisoč evrov. “To pripisujemo dejstvu, da je angažma donatorjev največji neposredno po poplavah in v prvih mesecih po ujmi. Poleg tega so lahko podjetja za donacije v državni proračun do konca leta 2023 uveljavljala dodatno davčno olajšavo,” pravijo na ministrstvu za finance. V 10 zadnjih dneh lanskega leta je sklad prejel tri donacije po milijon evrov (donirala sta tudi Gen energija in HSE), kar nakazuje na to, da so podjetja lovila tudi konec leta. Nekateri pa so bili že lani mnenja, da je vlada s hitrim napovedovanjem in uvedbo novih davščin, ki so zdaj glavni vir sklada, ‘ubila’ solidarnost. Največji donator v sklad za obnovo je Nova Ljubljanska banka, ki je vplačala pet milijonov evrov.
• 0,2 milijona evrov iz naslova solidarnostne sobote in prispevka: solidarnostne sobote je vlada uzakonila kot obvezen ukrep, a ga nato hitro spremenila v prostovoljnega.

“Gre za nove, začasne prihodke, ki bodo odvisni od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti poslovanja podjetij,” pravijo na ministrstvu za finance, kjer pričakujejo, da bodo letos zbrali 287 milijonov evrov, v petih letih pa skupno 1,6 milijarde evrov.

“Prihodki davka na bilančno vsoto bank bodo predvidoma znašali 450 milijonov evrov, prve dohodke iz tega naslova pričakujemo v letu 2025. Prihodki iz naslova začasnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov naj bi znašali 975 milijonov evrov, prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga pa ocenjujemo na okoli 260 milijonov evrov,” pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Poleg tega si Slovenija lahko obeta še 328 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada EU.

Največji donator v sklad za obnovo je Nova Ljubljanska banka, ki je vplačala pet milijonov evrov.

Koliko pa bomo potrebovali? Vlada je sprejela več programov odprave škode, v katerih ocenjuje, koliko denarja bo potrebnega za izvedbo ukrepov. Tako v programu za odpravo škode na stvareh navaja, da bo skupna višina potrebnih sredstev do konca leta 2028 okoli 2,33 milijarde evrov. Gre za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov, poškodovanih stavb v zasebni lasti, vodno infrastrukturo, ki bo deležna večine tega denarja (1,36 milijarde evrov).

Za odpravo škode v gospodarstvu bo potrebnih 230 milijonov evrov, na državni cestni in železniški infrastrukturi 824 milijonov evrov, v kmetijstvu 4,2 milijona evrov. Skupno torej vsaj 3,4 milijarde evrov.

Če bi sanacijo poplav načrtovali na obdobje osem do deset let, kar je nedvomno bolj realno, a politično manj privlačno, bi tudi finančna konstrukcija lahko bila drugačna.

Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Vladno tempiranje obnove preveč optimistično

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak, ki je član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade, je že lani, ko so na ministrstvu za finance pisali zakon o financiranju obnove, dejal, da je po njegovi oceni vladno tempiranje obnove preveč optimistično.

“Ocenil sem, da je izhodišče, po katerem se bodo posledice sanirale v treh do petih letih, nerealno. Niti ne toliko zaradi financ, temveč zaradi drugih omejitev, denimo pomanjkanja projektantskih zmogljivosti, kar zdaj že slišimo, da se dogaja,” je profesor svoje stališče povzel v marčevskem intervjuju za Forbes Slovenija.

Opozoril je, da bo cena hitenja z novimi davščinami zmanjšanje konkurenčnosti naših podjetij, njihovega potenciala za vlaganja in privlačnosti Slovenije za vlagatelje. Posledično lahko dvig davčnih obremenitev vodi v izgubo potencialne gospodarske rasti in znižanje konkurenčnosti – tako Mrak – “v času, ko se globalna gospodarska aktivnost ohlaja zlasti kot posledica povečanih geopolitičnih tveganj”.

Zaradi navedenega je predlagal previdnost pri dodatnem obdavčevanju, a njegovo stališče ni bilo upoštevano. Vlada je dvignila davek od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, prihodnje leto pa uvaja tudi davek na bilančno vsoto bank.

“Če bi sanacijo poplav načrtovali na obdobje osem do deset let, kar je nedvomno bolj realno, a politično manj privlačno, bi tudi finančna konstrukcija lahko bila drugačna. V tem primeru ne bi bilo potrebnih obdavčitev, s katerimi smo dodatno obremenili gospodarstvo in s tem otežili njegovo konkurenčnost. Tudi v tem primeru se je izpostavil eden od pomembnih problemov te vlade, to pa je, da nima konstruktivnega, partnerskega dialoga z gospodarstvom,” je za Forbes Slovenija marca še dejal Mrak.