Prvič v zgodovini Slovenije: sprostili bomo naftne rezerve

Dogajanje na Bližnjem vzhodu in blokada Hormuške ožine, ključne poti za pretok nafte in zemeljskega plina, ustvarja pritisk na svetovne energetske trge, je uvodoma spomnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in dodal, da v Sloveniji sicer kratkoročno ne zaznavamo resnih tveganj z oskrbo z energijo.

“Naloge države je pravočasno prepoznavanje in ukrepanje, še preden bi se posledice prelevile v višje cene za potrošnike,” je nadaljeval in ocenil, da je Slovenija danes na energetske krize pripravljena bolje kot ob začetku vojne v Ukrajini leta 2022.

Pri nafti smo popolnoma odvisni od uvoza, zaradi trenutnih razmer pa se je v zadnjih dneh povečalo povpraševanje po gorivih, predvsem na bencinskih servisih ob meji in na določenih frekventnih lokacijah. Minister je izpostavil, da so cene na bencinskih servisih pri nas nižje kot v sosednjih državah, zato na slovenskih črpalkah gorivo točijo tudi številni obmejni prebivalci drugih držav.

“Zaradi povečanega povpraševanja bomo v prihodnjih dneh domačo oskrbo z naftnimi derivati razbremenili z dodatnimi zalogami iz državnih naftnih rezerv,” je napovedal Kumer.

Z ministrstvom za gospodarstvo Matjažem Hanom, ki je pristojen za blagovne rezerve, in z distributerji goriv se bodo v prihodnjih dneh še usklajevali, bo pa predvidoma do ponedeljka opredeljeno kratkoročno in srednjeročno ukrepanje v primeru različnih scenarijev, je povedal Kumer.

Ponekod v zadnjih dneh zmanjkalo goriva

V preteklih dneh smo poročali o več primerih, ko je na nekaterih bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva. V sredo je ostre besede vodstvu Petrola namenila tudi županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.

Kumer je danes sicer dejal, da v tem trenutku nimamo večjih težav z oskrbo z energijo. “Glavna tveganja so trenutno logistična oskrba in ne sama zaloga.”

Slovenija ima po besedah Hana za 700 milijonov litrov naftnih derivatov zaloge, kar je dovolj za približno 103 dni.

Zaloge plina moramo napolniti do 1. novembra

Glede oskrbe s plinom je Kumer dejal, da ima Evropa danes bolj razpršeno dobavo in več uvoznih kapacitet. Po njegovih besedah je Slovenija v zadnjem obdobju okrepila oskrbo, posebej s pogodbo z Alžirijo, ter povečala uvozne kapacitete iz smeri Italije in Hrvaške.

Največje srednjeročno tveganje minister trenutno vidi pri polnjenju evropskih skladišč plina pred naslednjo zimo:

“Na dan 11. marca je bila napolnjenost skladišč v EU približno 29-odstotna, v Avstriji, ki je za Slovenijo posebej pomembna, pa približno 36-odstotna. Do 1. novembra morajo biti skladišča napolnjena vsaj do 90 odstotkov. Če se to ne bo zgodilo pravočasno, bo to zelo verjetno vplivalo tudi na cene plina in posledično električne energije,” je razložil.

Dodal je, da bo Slovenija zato aktivno sodelovala pri oblikovanju evropskih rešitev, kjer bo v prihodnjih tednih ključno predvsem vprašanje plina, skladišč in odzivanje na morebitne nadaljnje cenovne pritiske.