Komu vse bo na voljo denar iz 150-milijardnega obrambnega sklada EU

Po tem, ko so hitro spreminjajoča se geopolitična razmerja evropsko varnostno arhitekturo postavila pred največji preizkus po drugi svetovni vojni, je Bruselj danes objavil tako imenovano belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe.

V tem je nekaj več informacij o tem, komu, kdaj, pod kakšnimi pogoji bo na voljo denar, ki ga bo Evropa namenila za obrambo. Torej, kje je največ priložnosti za evropsko – in tudi slovensko – industrijo.

800 milijard v štirih letih

Čeprav ima Bruselj tudi ideje o spodbujanju zasebnih vlaganj – med drugim naj bi naslovili dolgo znan problem razdrobljenost kapitalskih trgov –, načrt sloni na javnih izdatkih. Komisija računa, da bo sprostila 800 milijard evrov za dodatne javne naložbe v obrambo in vojaške zmogljivosti.

Načrt med drugim prinaša nov instrument, imenovan SAFE. Gre za 150-milijardno posojilno shemo, pri kateri bodo članice lahko najemale ugodna dolgoročna posojila za skupno naročanje vojaške opreme. Na voljo bodo posojila z ročnostjo do 45 let in do 10 let moratorija, v času katerega se posojilo še ne odplačuje.

Hkrati pa namerava Komisija z aktivacijo klavzule, ki bo članicam omogočala odstopanja od srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, omogočiti, da hitreje najdejo denar za obrambo, ne da bi to vplivalo na proračunski primanjkljaj.

Članice bodo lahko že za letos in prihodnja tri leta proračunske izdatke za obrambo zvišale za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot izhodišče za izračun zvišanja se bodo upoštevali izdatki v letu 2021, torej leto pred rusko invazijo na Ukrajino. Bruselj ocenjuje, da bi to prineslo okoli 650 milijard v štirih letih, skupaj s posojilno shemo pa 800 milijard.

Pa fiskalna vzdržnost?

Članice bodo morale zaprositi za aktivacijo klavzule, kar bo mogoče do vključno leta 2028, Komisija in druge članice pa bodo morale o prošnji odločiti v štirih tednih.

Pri tem bodo med drugim presojale srednjeročno fiskalno vzdržnost prosilke. Komisija opozarja, da bi se članice, ki bodo klavzulo aktivirale, morale pripraviti na vzdrževanje višje strukturne porabe po tem štiriletnem obdobju, in sicer “s postopno spremembo prednostnih nalog v njihovih nacionalnih proračunih, da se zagotovi fiskalna vzdržnost”.

Po drugi strani Komisija verjame, da bodo posojila iz mehanizma SAFE ugodna za članice, s tem pa tudi manjši izdatki za obresti, kot jih države plačujejo sicer.

Izziv za Slovenijo

Slovenija pri izdatkih zaostaja za zahtevami Nata, da članice za obrambo namenijo dva odstotka BDP. Premier Robert Golob je v sobotnem intervjuju za N1 dejal, da razmišlja o tem, kako hitro je mogoče doseči “ta dva odstotka oziroma tudi kaj več”. Zadnje tedne je pripravljenost za dvig izdatkov pomembna politična tema, mnenja pa – tudi znotraj strank – deljena. Že na junijskem vrhu Nata v Haagu pa je pričakovati dvig spodnje meje obrambnih izdatkov na vsaj tri odstotke BDP.

V letu 2021 je Slovenija za obrambo namenila 644 milijonov evrov, kar je bilo takrat 1,24 odstotka BDP, kažejo podatki ministrstva za obrambo. Kako se bo računal dodaten poldrugi odstotek BDP, ni jasno, v vsakem primeru pa to Sloveniji omogoča nekaj sto milijonov evrov dodatnih izdatkov. Pri tem se kot obrambni izdatek ne bo štelo le orožje, ampak tudi druga vlaganja, povezana z obrambo, denimo infrastruktura in kibernetska varnost.

Poleg EU še Ukrajina in Norveška

Z denarjem iz mehanizma bodo lahko financirana naročila podjetjem iz držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP) – to so poleg članic EU še Norveška, Lihtenštajn in Islandija – ter Ukrajine.

Denar tako ne bo na voljo podjetjem iz ZDA, ki so sicer močna dobaviteljica orožja Evropi, niti iz Velike Britanije, ki si je v zadnjih tednih prizadevala, da bi bila tudi njena obrambna industrija upravičena do sredstev iz mehanizma.

Von der Leyen ves čas poudarja, da je pomembno, da čim več denarja porabimo doma. “Danes gre večina izdatkov za obrambo podjetjem zunaj Evrope. To z drugimi besedami pomeni dobra delovna mesta zunaj Evrope. Raziskave, razvoj in inovacije zunaj Evrope. To ni trajnostno. Kupovati moramo več evropskega,” je dejala v včerajšnjem nagovoru na danski vojaški akademiji, ko je predstavila obrise obrambnega načrta.

“Kupujmo evropsko” bo veljalo predvsem za kompleksne izdelke, medtem ko bodo za ‘vojaški potrošni material’, torej manj kompleksne izdelke, države članice morale zagotoviti, da iz držav EU oziroma EGP ali Ukrajine izhajajo sestavni deli, ki predstavljajo 65 odstotkov stroškov končnega izdelka.

Od infrastrukture do dronov

Bruselj v načrtu opozarja še, da mora Evropa okrepiti proizvodne kapacitete. Kot smo pisali, si vlagatelji obetajo nove posle, zato delnice orožarjev močno rastejo, največja obrambna podjetja pa hitijo z iskanjem proizvodnih kapacitet in kadrov, ki bi jim omogočali, da zajahajo val oboroževanja.

V danes objavljenem načrtu je navedeno, da lahko gredo posojila iz 150-milijardnega sklada za skupna naročila obrambnih proizvodov, vključno s proizvodnimi zmogljivostmi in pripravo infrastrukture, pri tem pa navaja sedem prednostnih področij:

• zračna in protiraketna obramba,
• oboroževalni sistemi,
• strelivo in rakete,
• brezpilotna letala in sistemi za obrambo pred droni,
• vojaška mobilnost,
• umetna inteligenca, kvantno, kibernetsko in elektronsko bojevanje ter
• strateške zmogljivosti, bojne zmogljivosti in zaščita kritične infrastrukture.

Von der Leyen je dejala, da do leta 2030 potrebujemo delujoče omrežje kopenskih koridorjev, letališč in morskih pristanišč po vsej Evropski uniji (EU), kar naj bi omogočilo “hiter prevoz vojakov in vojaške opreme”. Hkrati moramo vlagati v zračno in protiraketno obrambo, artilerijske sisteme, strelivo in rakete, našteva, in se učiti lekcij z bojišča ter spreminjajoče se narave sodobnega vojskovanja.

Tu omeni brezpilotna letala in sisteme za obrambo pred njimi, ki so pomemben element na bojišču v Ukrajini: “Evropa mora razviti vse vrste sistemov brez posadke ter pripadajočo napredno programsko opremo in senzorje.” Dodaja, da enako velja za kibernetski prostor, uporabo vojaške umetne inteligence ali kvantno računalništvo.

“Obseg, stroški in zapletenost projektov na teh področjih daleč presegajo zmogljivosti posamezne države članice,” meni von der Leyen, zato Bruselj načrtuje skupna javno naročila. “To pomeni združiti povpraševanje, skrajšati čas izvedbe in zagotoviti interoperabilnost.”

Problem količin

Trenutno pa ima obrambna industrija strukturne pomanjkljivosti. “Obrambnih sistemov in opreme še ni sposobna proizvajati v količinah in s hitrostjo, ki jih države članice potrebujejo. Še vedno je preveč razdrobljena s prevladujočimi nacionalnimi akterji, ki dobavljajo lastni državi,” ocenjuje von der Leyen, ki napoveduje, da bodo obrnili trend.

Po navedbah von der Leyen se Bruselj zaveda, da “podjetja potrebujejo stalen tok večletnih naročil za usmerjanje naložb in povečevanje zmogljivosti”. To bo, kot pravi, Bruselj zagotovil s skupnim naročanjem prek evropskega mehanizma za prodajo vojaške opreme.

S tem naj bi vzpostavili evropske obrambne dobavne verige, Bruselj pa naj bi predlagal tudi ukrepe za poenostavitev pravil in predpisov, od certificiranja do izdajanja dovoljenj in pridruževanja novih podjetij v že obstoječa pogodbena razmerja.

Evropa varnostne arhitekture, na katero se je zanašala, ne more več jemati za samoumevno.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Ukrajinska industrija kot vzor

Kot najbolj pomembno točko obrambnega načrta pa von der Leyen izpostavlja nadaljnjo pomoč Ukrajini.

“Veliko smo že storili. Samo za vojaško podporo smo Ukrajini namenili približno 50 milijard evrov, usposobili smo več kot 73 tisoč ukrajinskih vojakov. In naša podpora pristopu Ukrajine k Evropski uniji ostaja tako močna kot doslej,” je dejala Nemka na čelu Evropske komisije.

Zdaj načrtujejo skupno projektno skupino z Ukrajinci za usklajevanje vojaške podpore EU in držav članic Ukrajini. Von der Leyen pa meni, da se lahko Evropa na drugi strani uči od ukrajinske obrambne industrije. “Inovativnost, hitrost in obseg njene industrijske baze so izjemni. To je velika prednost za Ukrajino in je vzor za Evropo. Zato moramo pospešiti vključevanje Ukrajine na evropski trg obrambne opreme,” meni.

Po mnenju predsednice Komisije druge poti ni. Opozori, da Rusija za obrambo namenja 40 odstotkov letnega proračuna in devet odstotkov BDP, Evropa pa “varnostne arhitekture, na katero se je zanašala, ne more več jemati za samoumevno”.