Kohezijsko ministrstvo odgovarja na očitke o dvomih Bruslja glede poplavne škode
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj se je odzvalo na očitke, da je Evropska komisija podvomila v njihov izračun škode po lanskih poplavah. Kot pravijo, je Komisija zaključila pregled vloge, denarja bo še nekaj več.
Slovenija bo za sanacijo lanskih poplav predvidoma prejela več denarja iz evropskega solidarnostnega sklada, kot je bilo sprva obljubljeno, je na današnji tiskovni konferenci dejal državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Pojasnil je tudi, zakaj je Evropska komisija z dopisom zahtevala dodatna pojasnila o višini škode.
Po poročanju Dnevnika je Komisija v dopisu dejala, da predloženi podatki ne podpirajo ocene neposredne škode v višini 9,9 milijarde evrov. Ministrstvo so pozvali, naj posredujejo dodatne informacije.
Kot je pojasnil Đurov, je ministrstvo takoj po poplavah z ostalimi resorji pripravilo vlogo za solidarnostni sklad EU. Vloga je bila pripravljena oktobra 2023, znotraj določenega roka. Komisija je sprva ocenila, da je vloga ustrezna, zato je Slovenija tudi prejela 100 milijonov evrov predplačila, ki so že bili izplačani oškodovancem, je dejal državni sekretar.
Po izplačilu je bilo dodatno preverjanje, v okviru tega pa je Komisija prosila za dodatna pojasnila. Ministrstvo je skupaj z ostalimi resorji pripravilo dodatna pojasnila, nato je Komisija zaključila pregled vloge.
Več sredstev
“Evropska komisija se je odločila, da predlaga Svetu EU in Evropskemu parlamentu izplačilo Republiki Sloveniji v višini 428 milijonov evrov pomoči. To pomeni, da bo Slovenija upravičena do višjega zneska, kot je bil obljubljen ob obisku predsednice Evropske komisije avgusta lani ob poplavah,” je še dejal Đurov.
Slovenija je sicer računala na okrog 400 milijonov evrov.
Sam znesek oziroma dokončno odločitev na ministrstvu pričakujejo najpozneje do jesenskih mesecev, saj bo o znesku morala odločati nova sestava Evropskega parlamenta. So pa, kot pravi Đurov, na zahtevo po dodatnih pojasnilih odgovorili, Komisija pa je na podlagi tega zaključila postopek.
“Slovenija ne popravlja same vloge, samo s pojasnili pomaga Komisiji, da oceni, ali je bila vloga v zadostni meri utemeljena. To je Komisija s predlogom, ki ga bo zdaj podala Svetu in Parlamentu, tudi potrdila,” je na tiskovni konferenci dejala generalna direktorica Direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj.
Na pisanje Dnevnika se je po poročanju STA ob robu pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič in izpostavil, da so pojasnila ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pomirjujoča. Zahteve Evropske komisije po dodatnih pojasnilih ga sicer ne čudijo.
“Tudi mi smo relativno dovolj vpleteni v zadnjih tednih in mesecih v pogovore z uradniki v Bruslju glede implementacije reform, ukrepov, mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, tako da precej dobro vemo, da so v Bruslju glede posameznih zahtev in pojasnil zelo zahtevni,” je pojasnil in dodal, da v luči popolne transparentnosti takšne postopke pozdravlja.
