Vladni kandidati skozi prvo sito v DZ. Kdo prihaja v svet agencije za energijo

Mandatno-volilna komisija državnega zbora (DZ) je potrdila vladni predlog kadrovskih sprememb v svetu agencije za energijo. Ta se je, spomnimo, v soju žarometov znašla ob prenovi sistema omrežnin.

Novi sistem, ki naj bi po zagotovilih agencije prinesel bolj pravičen obračun stroška omrežnine, je bil tarča kritik zaradi kompleksnosti. Vlada Roberta Goloba je sistem kljub temu sprva zagovarjala, po uvedbi s 1. oktobrom lani pa ga je začela kritizirati, predvsem zaradi velikih razlik med stroškoma za nižjo in višjo sezono. Sprejela je več ukrepov, s katerimi je ublažila dvig, med drugim je za dva meseca močno znižala regulirane postavke električne energije ter s tem zneske na položnicah za gospodinjstva.

Decembrskemu pozivu premierja Goloba, da naj svet agencije odstopi, sta sledila dva od šestih članov sveta agencije, Mitja Breznik in Sandi Šterpin, medtem ko so ostali vztrajali, da tega ne bodo storili. V svetu tako ostajajo predsednik Franc Žlahtič ter Janez Kopač in Borut Bratina. Šesto mesto v svetu je že dlje časa prazno.

Kdo prihaja

Mandatno volilna komisija je potrdila predlog vlade poslancem državnega zbora, da na tri prazna mesta predlagajo Janeza Pustatičnika, Gorana Brankoviča (oba za preostanek mandata odstopljenih članov, do 27. junija 2029) in Črta Klančiča, ki bi dobil poln šestletni mandat.

Energetski zakon določa, da mora biti član sveta agencije strokovnjak za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska ali pravna vprašanja s področja energetike, pri čemer mora biti iz vsakega od navedenih strokovnih področij imenovan v svet agencije vsaj en član.

Kot smo že pisali, na Kumrovem ministrstvu razgovorov s prijavljenimi kandidati niso opravljali. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je bila danes kritična do takega postopka izbire: “Za vsako funkcijo v javni upravi se opravi razgovor.”

Pustatičnik je stečajni upravitelj v lastnem podjetju Insolvia. Javnosti je poznan predvsem kot stečajni upravitelj Adrie Airways, podjetja, ki ga je pred propadom vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Ta vlada ga je novembra 2023 že imenovala za direktorja javnega podjetja Infra, ki je zadolženo za izvedbo ureditve vodne infrastrukture ter vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Po izobrazbi je elektrotehnik.

Goran Brankovič je znano ime v državnem gospodarstvu. Po izobrazbi je diplomant elektrotehnike in magister ekonomskih znanosti. Začel je kot borzni analitik in upravljavec premoženja, nato je med drugim vodil Terme Čatež, Slovenske železnice, Presad. Od leta 2014 je zaposlen v skupini Zavarovalnica Triglav, zadnjih devet let v njihovi družbi za upravljanje nepremičnin. Leta 2019 je postal član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), a bil leto dni kasneje razrešen.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je kot dejavnike, ki so vplivale na izbor Pustatičnika in Brankoviča, izpostavila elektrotehniško in ekonomsko znanje, to, da sta delovno aktivna.

Črt Klančič pa je po navedbah na spletu zaposlen v Sparkasse. Kot je danes dejala državna sekretarka na ministrstvi za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen, je pravnik z “bogatimi izkušnjami” s področja varovanja konkurence, kar lahko koristi agenciji za energijo. Glede na navedbe sekretarke, da med prijavljenimi na razpis ni bilo pravnika, je razumeti, da je bil Klančič izbor vlade. Tudi to je danes na seji sprožilo nekaj vprašanj, a so bili – kot omenjeno – kljub temu trije kandidati potrjeni. Zdaj bodo o imenih glasovali še poslanci na redni seji.

Odloča predsednik. Bo to še naprej Žlahtič?

Svet agencije je s tremi člani, kolikor jih ima trenutno, uradno nesklepčen, kar naj bi se s popolnitvijo sedežev zdaj rešilo. Vprašanje pa je, če bo imenovanje treh članov dovolj, da bo vlada lažje uveljavljala svojo voljo v zvezi z novim sistemom in drugimi odločitvami agencije. Namreč, v primeru treh glasov za in treh proti odloči glas predsednika, to pa je obstoječi predsednik sveta Žlahtič, ki se v zadnjem času z vladnimi pozivi ni strinjal.

Vprašanje je, ali bodo novi člani sveta na prvi seji sveta v polni sestavi zahtevali tudi novo glasovanje o predsedniku sveta. Žlahtič ima mandat do sredine leta 2026.